FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Že dolgo časa prebiram vaš forum, danes pa sem se odločila, da tudi jaz nekaj napišem. Vseskozi sem bila pozitivna, z močno voljo, čutom za sočloveka, skratka en tak pozitivček (kot so mi večkrat rekli). Pred tremi leti sem menjala službo, delam s strankami in delo je resnično zelo stresno. Kolikor niso stranke težavne, pa nam ga popestrijo vodje z opozorili na doseganje ciljev, ciljev, ciljev..... Lansko leto se je očitno nabralo vsega preveč in po enem stresnejših sestankov sem se zjutraj zbudila s popolnoma prazno glavo-občutek kot da se ne morem popolnoma zbuditi. Poleg se je pojavila tudi rahla anksioznost, potenje in razbijanje srca.
Po parih dneh, ko stvar ni minila sama od sebe, sem začela raziskovati in našla izraz, ki je popolnoma opisal moje stanje-brain fog. Iskala sem alternative, EFT, zvočno sproščanje z gongom, bachovi cvetni plesi, sprehodi itd., vendar po štirih mesecih ni bilo vidnega kaj dosti napredka. Odločila sem se za obisk pri psihiatrinji, ki mi je predpisala Zoloft. In sedaj sem tu...
Pred tabletami imam grozne predsodke, vendar sem poskusila še s tem. Sedaj jih jemljem 6 dni in danes je prvi dan, ko sem začutila stranske učinke-zjutraj sem se tresla in potila, tesnoba je bila precejkrat večja, kot takrat, ko tablet še nisem jemala, vendar sem se do popoldneva skulirala. Popoldne se vedno počutim bolje (zato, ker učinek tablet popusti??????). Rada bi malo spodbude in tolažbe, ter mogoče še kakšno pozitivno izkušnjo  :).

Hvala, da ste brali in lep dan.
Justme

"Justyou" pozdravljena  :pomezik:

Lepo, da si se odločila napisati svojo izkušnjo.  :rozicodam:
Kot si verjetno že zasledila na forumu, so začetki jemanja ADjev ponavadi precej težavni, kajti pojavi se kar nekaj stranskih učinkov, ki ponavadi izzvenijo po nekaj tednih. Važno je, da sedaj vztrajaš z jemanjem Zolofta, kajti šele tako boš lahko začutila tudi pozitivne občutke zdravila.  :oki:

Tudi jaz spadam med take, kot si opisala sebe in tudi jaz nisem nikdar mislila, da bom kdaj rabila antidepresive. Pa vendar sem zaradi težke življenjske preizkušnje pristala na Asentri, ki je generik Zolofta. Če ne gre drugače, je namreč škoda trpeti, kajti samo z močno voljo in optimizmom se človek veliko dlje in težje pobira, kot pa s pomočjo zdravil.

Je pa dobro, da se ob tem zavedaš, da niso zdravila rešitev za tvoje težave. Očitno imaš zelo stresno službo in premalo časa zase...veliko se razdajaš za druge in morda nehote pozabiš negovati svojo ranljivost. In ko je vsega preveč, se tudi telo upre...včasih z napadi panike, včasih z depresijo, tesnobo ali pa kakšno drugo obliko bolezni.

Torej vztrajaj z jemanjem Zolofta, če boš čutila večje poslabšanje, pa se posvetuj s psihiatrinjo ter prični z bolj postopnim jemanjem (npr. s četrtinko oz. polovičko tablete). Po nekje 6 tednih pričakuj izboljšanje počutja. Včasih psihiatri ob uvajanju ADja predpišejo tudi kakšno pomirjevalo (Helex, Xanax...) in ne boj se ga jemati, kajti zaradi občasnega jemanja ne boš postala odvisna.

Vsekakor pa poskrbi zase...ugotovi kaj je tisto v tvojem življenju, kar ti povzroča nezadovoljstvo, ter prični delati v smeri, da le-to spremeniš. In seveda ne pričakuj čudežev čez noč, kajti vsi veliki cilji se dosežejo z majhnimi a vztrajnimi koraki.  :oki:

Slavka, vesela sem, da si se ravno ti oglasila. Ko sem brala forum sem ob tvojem prispevku razmišljala, da imam ravno take težave, kot si jih opisala.
Lep pozdrav!

 :rozicodam: hvala Justme...lahko mi pišeš kadarkoli želiš, če boš tako čutila. Vsekakor je dragocen občutek, ko vidiš, da se še kdo ubada s podobnimi težavami, kot se ubadaš sam in si ob tem misliš, da si edini na celem svetu, ki se mu to dogaja...No vsaj meni je spoznanje, da nisem edina, prineslo precejšnje olajšanje.

Torej še enkrat...dobrodošla med nami.   :oki:

Pozdravček še od mene... tudi mene je bilo strah, sram in še kaj, ko sem se odločila za zdravila.  ... pa mi danes ni več in mislim, da kadar ne znamo več ven, je prav, da si pomagamo tudi z zdravili.
In res je, lažje je, ko ugotoviš, da nisi sam in da so stvari, ki se ti zdijo čisto nerešljive in si že popolnoma obupan, vendarle premagljive...
Pazi nase in prijazen pozdrav!

še ena taka tukaj, ki se je izogibala zdravil, prišlo je pa tako daleč, da so me na koncu rešila iz pekla....


pogumno naprej, justme  :rozicodam:

Zdravo justyou,

mislim, da ima vsak normalen človek na začetku strah pred stabilizatorji razpoloženja predvsem zaradi tarče njihovega delovanja. Tudi jaz sem ga imel in moram priznati, da bi še sedaj takoj pritisnil na gumb, ki bi mi omogočil brezskrbno prekinitev z AD-ji. Verjetno pa ti je že znano, da AD-ji pričnejo delovati šele po določenem času (kakšen mesec) in tudi ne bi bil tako prepričan, da so vsi simptomi, ki jih opisuješ, posledica uvajanja AD-ja. Kako pa veš, da ne gre samo za naslednjo stopnjo tvoje težave, ki jo imenuješ brain fog in bi nastopila v vsakem primeru?
Jaz bi se raje posvetil aktivnemu reševanju razloga za tvoje težave, ki so vsaj po tvojem pisanju več kot očitne. Tudi s tem seveda ne kaže prehitevati - prični takrat, ko boš sama čutila, da si dovolj stabilna. Delo z ljudmi in pritisk od zgoraj je lep primer tega, kar imenujejo "med kladivom in nakovalom". Čeprav se o podrobnostih nisi izjasnila, se je na tistem sestanku zgodilo nekaj, kar je pognalo tok negativnih misli v tvoji glavi. Za kakšne misli gre, ne morem vedeti, lahko pa nam sama zaupaš. Ali gre za strah pred prihodnostjo, neupravičeno nizko samopodobo (nedoseganje ciljev, ki jih omenjaš), izgubljen smisel (nič več nekdanjega pozitivizma) ali kaj drugega? Ključno je, da to sama ugotoviš, morda celo zapišeš na list papirja in ovrednotiš, kakšna in kako močna čustva ti te misli sprožajo ter kako se zaradi tega obnašaš. Konstruktivni del rešitve je potem ta, da ugotoviš, ali gre za koristne skrbi, kaj in ali sploh kaj lahko narediš za njihovo rešitev (če ne moreš, potem gre za nekoristno skrb in ukvarjanje z njo je nesmiselno) in kakšne so manj ekstremne alternative zapisanim negativnim mislim. Vse to lahko narediš tudi kasneje ali v trenutkih, ko se počutiš bolje.
Verjami, da bo že občutek, da se aktivno lotevaš reševanja problema, vzpodbudil boljše počutje. Pri tem ti svetujem še, da si najdeš čim več pozitivne družbe in vzameš nazaj nekaj tistega optimizma, ki si ga prej delila drugim.
Z AD-ji pa le brez strahu, včasih je začetno oviro potrebno preskočiti tudi s pomočjo zdravil. Če bi se anksioznost v začetni fazi stopnjevala, se ne brani tudi kakšnega pomirjevala, ki ti ga predpiše zdravnik. Potreba po njem hitro izzveni, je pa lahko nujeno za to, da na silo prekineš krog negativnih misli, čustev in telesnih znakov in s tem skrajšaš čas do prvega učinka AD-ja.

Živijo,

tudi jaz šele kratek čas pijem AD-je (Ecytaro), pa tudi jaz sem imela predsodke prej. Stranski učinki so res en kakec na začetku, vendar je res pomembno, da vztrajaš. Jaz sem že malo bolje, pa jih pijem zdaj 14 dni. Bolje v smislu, da stranskih učinkov ni več v taki meri, kot so bili še pred dnevi. Vztrajaj! Vedi pa, da so ADji samo bergla pri doseganju zadovoljstva v življenju. Čez kak mesec, ko se boš počutila bolje, pa počni vse tisto, kar te razveseljuje in osrečuje. Srečno in piši še kaj!

Hvala za spodbudne besede. Danes sem vzela sedmo polovičko Zolofta, jutri bi morala iti na celo (50 mg) Kar malo me je strah noči, saj sem se prejšnjo noč zbudila zaradi hitrega bitja srca, potenja, skratka, najbrž je šlo za manjši panični napad, ki jih pred začetkom terapije z Zoloftom nisem imela. Kakšna podobna izkušnja z vaše strani?

Drugače je počutje kar OK. Zjutraj je sicer mal krize preden vstanem, potem pa nekako steče, popoldne je dokaj vredu. Sedaj še ni panike, ker sem do ponedeljka še doma, potem bomo pa videli. Mogoče bodo stranski učinki do takrat že malo izzveneli. Upam.

Lep pozdrav.

stranski učinki poslabšajo simptome, ne ustraši se, bo bolje...priporočam pa ti, da zvišaš samo za četrt in potem naslednji teden spet za četrt  :rozicodam:

Agnes, kako si? Počutje napreduje?? Ko sem jemala polovičko Zolofta, je bilo po 6. tableti že kar ok, pred dvema dnevoma sem višala za četrt, pa sem spet za "crknit" slabo. Tesnoba večja,kot kdajkoli prej. Uf, saj bo. Da se bo le splačalo potrpeti.

LP

justme, potrpi, moraš, nekje tretji teden boš morda občutila malček izboljšanja, potem pa samo še na bolje, samo vztrajaj.... :rozicodam:

Just me, hvala za vprašanje. Sem že boljše, hvala. Počasi izzvenevajo tile stranski učinki - to pomeni, da so še prisotni, ampak v manjši intenzivnosti. Sem že kar utrujena, ker mi spanje še kar nagaja. Ampak verjamem, da bo tudi to boljše kmalu. Menda prime po 4 - 6 tednih. Že odštevam. Verjamem, da bo potem boljše. Ti pa tudi daj, drugega nama trenutno ne preostane kot vera v izboljšanje. Potem pa brcanje v tazadnjo in akcija! LP Agnes

pozdravljena, težko je prevesti ta ameriški izraz v slovenščino. tudi jaz sem se našel notri. pravzaprav nisem (hotel) si priznati, da je kaj narobe z mano in od zdravnice zahteval vse mogoče preglede, da je z mojimi možgani nekaj narobe, saj ne morem razmišljat, itd.

pri meni je bilo kar hudo, težko sem sploh kaj bral, filma po tv skoraj nisem mogel gledat, ker je bilo sledenje podnapisom prenaporno, tudi hitrejšim pogovorom nisem mogel slediti, nisem se mogel spomnit besed, itd.. potem sem dobil predpisano to zdravilo kot ga omenjaš ti in v pol leta se mi je stanje izboljšalo za kakih 80%. torej nič dvomit v zdravilo, definitivno pomaga. lp

Agnes, me veseli, da si bolje  :clap:, meni gre še vedno na slabše zaenkrat. Današnja noč je bila "ubitačna", morala sem vzeti Helex, da sem preživela.... Je bilo tudi pri tebi podobno? sem pričakovala, da bo vedno boljše, pa niti približno ni  :jok:.

Kinto: še tebe bi povprašala po stranskih učinkih.... Kako dozo si jemal, da je bolje?

LP

Pozdravljena !

Rada bi ti rekla,da boš že jutri kot nova - pa ti žal ne morem !
Pri naši bolezni je ravno čas najhujši sovražnik,saj antidepresivi najprej poslabšajo stanje potem pa ga začnejo izboljševat.
Vztrajnost je tista,ki se nam obrestuje a šele po določenem času.
Stranski učinki in samo počutje pa so pri vsakem drugačni.
Vse dobro ti želim !

lp

Sem se prekmalu pohvalila. Slabost in glavobol res izzvenjujeta, se pa pojavlja huda napetost, anksioznost, prekomerno potenje, mišice mi trzajo kot prismojene in vsa sem zategnjena :S. No, upajmo, da mine. Drži se in pogumno naprej, justme!

stranski učinki so bli, itak, vsakič ko višaš. ampak nimaš kej, treba pač vzet v zakup. in splača se.
p.s. doza: višja od najvišje napisane v navodilih :happy:

agnes in justme, vse to so stranski učinki, bo treba vzdržat....kar vztrajat  :rozicodam:

Hvala, Trzinka.

Agnes, si pomagaš s kakim Helexom? Jaz ga sedaj jem dva dni, ampak ne upam vzet celega (25 mg), si ga dam na pol, pa tudi pomaga. Včeraj sem klicala svojo psihiatrinjo, ker sem želela nehati jest zoloft, pa je rekla, da bi bilo škoda in da naj kar vztrajam  :'(. Včasih so stranski učinki tako hudi, da mislim, da se mi bo kar odpeljalo in da sem še samo za bolnico. Najhuje je ponoči. Si v službi? Mene kar ovira vse skupaj pri delu v službi. Pred terapijo nisem imela težav z odhodom v službo, trgovino, vožnjo avtomobila itd. zdaj me je vsega strah ko hudič.Sploh nimam nobenega obstanka, skoz sem neki napeta, nervozna,anksiozna, morm migat itd. Upam da so res samo stranski in da bodo minili.

Trzinka hvala za vzpodbudo, upam da gre počutje kmalu navzgor.

Yustme,

tudi z moje strani en lep pozdrav in vzpodbudne želje, da bi se počutje, razmišljanje in "notranji svet" še hitreje izostril s svetlobnimi žarki..no, malo filozofsko napisano! :P

Razbrala sem, da se po prvih 2 tednih jemanja Zolofta bolje počutiš in to je že dober začetek. Verjamem, da bo tako tudi naprej, sicer pa..se ne ustraši kakšnega povnega "padca" v podobi nihanja razpoloženja, razdraženosti ali padca koncentracije...sicer pa vse to sproža tudi vsakodnevni stress! Ne daj se.. :nehvala:..veliko je v tebi in s svojimi mislimi, prepričanji in željami za boljši uspeh, lahko narediš največ. Iz osebnih izkušenj ti priporočam tudi prehrambeni dodatek v obliki kapsul B KOMPLEKSA ali pa RIBJEGA OLJA OMEGA TRI...meni pomaga in se fizično kot psihično bolje počutim... :pomezik:

Skratka, vztrajaj - delaj na sebi in pocrtaj se, ko čutiš, da ti nekaj manjka..preprosto!


                                         Dušica

Dušica, hvala za napisano...
vendar žal nisem boljše ampak bistveno slabše- K zdravnici sem šla zaradi meglene glave, brez povečane anksioznosti, po 13 dneh zolofta pa se sama sebi zdim največji psihiatrični bolnik. Pojavila se je neznosna anksioznost, ki noče minit. Zdravilom dam še teden dni, potem neham, če ne primejo!!!!!! Kdaj sploh veš, da zdravilo ni pravo??? Ali stranski učinki izginejo, ko prenehaš z zdravilom??? Prej sem vsaj normalno funkcionirala, sam glavo sem mela megleno, zdaj me je pa strah it iz hiše.....ker se tako obupno počutim  :seznojim:

Lep dan vsem

Justme :rozicodam:, vzdrži še vsaj dva tedna...Na začetku se skoraj vedno pojavijo stranski učinki, ki nam vzamejo vso voljo za naprej, vendar se potem počutje vendarle umiri in izboljša. Seveda si lahko v tem času pomagaš tudi s Helexom, da boš lažje dočakala tisto obdobje.

Slavka, hvala..... :rozicodam:  Ti, si bolje?

Lp

justme, tako kot je napisala Slavka in vzdrži, ADji primejo nekje po četrtem tednu, lahko tudi prej ali celo kasneje, ne smeš obupat, čeprav so občutki grozni, še huje je , kot je v resnici..., govorim iz lastnih izkušenj...  :rozicodam:

Živijo, just me. Upam, da si kaj bolje. Vzela sem helex in pol (imam 25 mg in vzamem pol tabletke, če je groza). Ne želim pa pretiravati, ker se bojim, da se bom navadila. Sicer pa o delovanju ad-jev lahko prebereš malo več tule (http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/bolezni-in-simptomi/osrednji-zivcni-sistem/depresija/pogosta-vprasanja-depresija/), najdeš tu tudi odgovor na svoje vprašanje. Pravijo, da po osmih tednih veš, ali je ad pravi ali ne. Vztrajaj, zdrži!

Agnes, zadnjič si poisala, da se počutiš nemirno tesnobno. Si bolje?
LP

Justme,

predlagam ti, da počakaš še teden dni, vendar (ker vem, da ni tako enostavno in preprosto čakati, ko te "tolčejo" stranski učinki!) se vmes -če meniš, da potrebuješ informacije, pozanimaš pri psihiatrinji in omeniš stranske učinke, ki te motijo. Pomembno je, da ti prisluhne, sicer pa ji istočasno podrobno opiši vse tvoje občutke, misli in doživljanja. Lahko bo spoznala, da je kakšno drugo zdravilo primernejše zate ali pa je stvar samo časa..

To ti pišem iz lastnih izkušenj... :rozicodam:

Skratka, zaupaj vase in naj te momentalna slabost ne prevzame do nemoči ali verjemi, da se boš pobrala in tudi spoznala vzrok vseh težav. Osebno mi veliko pomagajo strokovni članki na netu in v revijah, najbolj pa me sproščajo knjige z napotki za boljše življenje...skratka, pogumno naprej!  :poljubnjej:


                                   Dušica

Dušica resnično obupujem, ker je trenutno katastrofa  :o, bolniške pa si skoraj ne upam privoščiti.
Nimam nobenih drugih stranskih učinkov, kot povečano anksioznost, ki je bila prej dobro obvladljiva, zdaj se mi pa meša  :'(.
LP

Justme in Agnes proooosim vztrajajta!!!!  Justme,zdaj ne smeš odnehati. Vem kako ti je,ker sem sama imela hude stranske učinke pri PAROXATU 20 MG. Upoštevaj nas in vzdrži še vsaj 2 tedna, ker boš videla, da bo prijelo. Tudi jaz sem mislila,da je konec z mano. Še dobro,da sem bila v tem času na porodniški,da nisem bila tako izpostavljena zunanjem svetu, toda ob dveh malih otrocih sem skoraj "umirala". Ampak, če teh Ad en bi jemala, bi se zelo težko izkopala.

Drage punce. Zdržite. Splača se. Poskusite biti čim več v družbi in se zamotiti čez dan, da ne bi mislile na počutje.
Agnes moja... zmogla boš. Vem. RTM :-* :rozicodam:

Justme, pojdi do zdravnice in naj ti predpiše škatlico pomirjevala (npr. xanax) in reden režim jemanja (jaz sem recimo imel 5 dni po 3/dan, 5 dni po 2/dan in 5 dni po 1/dan). To je običajno vse kar je potrebno, da te umiri, po tem pa bodo učinki AD že toliko opazni, da te ne bo več skrbelo.
To je moj predlog, ker glede na tvoje počutje potrebuješ nekaj s hitrejšim učinkom. Problem je lahko edino, če se voziš sama v službo, ker praviš, da ne moreš vzeti bolniške. Pa tudi to se da (vzameš po prihodu v službo, če ne vpliva na tvojo delovno sposobnost, t.j. če ne voziš viličarja ali krmariš žerjava na gradbišču).

Kako bom občutila izboljšanje? Zdaj sem že čist zmedena... Bom lahko normalno sedela na sestanku, brez da bi me oblivalo? Bom lahko normalno predavala, brez da bi imela občutek, da lezem skupaj? Bom lahko normalno sedela na prireditvi in se veselila? Bom lahko šla normalno na počitnice-včeraj sva se z možem pogovarjala, kam bi šli na dopust, pa sem že občutila paniko in začetek paničnega napada (pred uvedbo terapije z zoloftom jih nisem imela). Bom še kdaj občutila tisti notranji mir, ko se po napornem dnevu vsedeš na teraso in uživaš.... Bom šla z užitkom v posteljo in spala celo noč? Pred uvedbo terapije sem vse to delala (imela sem le megleno glavo)......
LP

Trenutno mi je kar žal, da sem sploh začela z zdravili in se bojim, da sem vse skupaj trajno poslabšala...

Matr, sam jamram, ampak trenutno sem res čist na podnu  :o
LP

Ja, vse to boš lahko počela...Čeprav to lahko počneš tudi sedaj, vendar se ob tem počutiš neprijetno, oz. te obhaja panika.
Tudi mene je obhajala panika, ko sem, na začetku svojega srečevanja s paniko in anksioznostjo, samo pomislila, da bom šla v trgovino, šolo, na obisk k prijateljem, na dopust...
Vedno sem se namreč obremenjevala s tem "kaj pa če..." in zato me je bilo strah vsakega izpostavljanja.

Sedaj te mučijo stranski učinki in zato imaš tako povečano tesnobo. Ko se bo to umirilo, boš začutila, da lažje obvladuješ situacijo in nazadnje sploh ne boš več razmišljala, kako boš ... temveč boš spontano živela in uživala v dnevu.

Analiza in Alex -  :oki: :oki: :oki:, hvala vama. Sicer sem govorim o sebi tule (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11662.msg293862.html#msg293862), tale tema naj bo pa od justme. Drži se, justme! Zdaj je težko, tudi meni, ampak bova vztrajali, a ne! Nujno in zares.

Justme in Agnes, obvezno vztrajat, čeprav bi najraje odnehali....verjemita, da se začuti sprememba, jaz sem jo zelo in brez ADja sploh nisem mogla funkcionirati, sem vegetirala in sploh ne vem, kako sem bila zmožna govorit in se premikat, potem pa naenkrat, wuuuuuuuuuuuuffff, res.....
Samo vztrajat, bosta preživeli!!!! :rozicodam:

Justme, naj ti ne bo žal,da si začela. Ker bo boljše. Vem,da nam ne verjameš, ker tudi jaz vsem dobrim ljudem na tem forumu, ki so mi pravilno svetovali glede AD, nisem verjela. Pa se je po nekaj tednih le obrnilo na bolje in sem začela zopet živeti. In tudi ti boš!!! Zato pa vsakič,ko boš v "dreku", pojamraj tule gor. Verjemi,da ti bo zopet nekdo namenil lepo besedo in te vzpodbudil in prebrodila boš krizo.
Verjamem pa,da težko funkcioniraš in da te matra. Občudujem te,da lahko delaš. Jaz bi verjetno težko in kolikor sem prebrala tule gor,jih gre dosti v bolniško ob začetku jemanja. 

Justme, upam, da si danes kaj bolje. Lep dan ti želim in vztrajaj!

Grozljiva noč. Zaspala ob pol desetih, zbudila ob pol enih-srce mi je hotelo uiti, potila, tesnobna, najbrž pač panični napad-katastrofa, takih občutkov v življenju še nisem imela. Vzela Helex, zaspala do štirih, potem ostala budna do odhoda v službo. Sedaj sicer poskušam nekaj delati, da se zamotim, nagaja spomin, neskoncentrirana, upam, da zdržim... imam pa v mislih, da če do konec tedna ne bo nič kaj boljš grem na bolniško. V ponedeljek imam pa psihiatrinjo.

Če bi nehala jest zoloft-bi ta grozljiva tesnoba izginila (ker je pred uvedbo ad nisem imela), al sem trajno poslabšala stvari??????

Čas teče grozljivo počasi, kje je šele 15.00, ko lahko grem domov.....
Največji problem je, da se moram v službi dokazovat, ker imam pogodbo le do konec leta... skratka  :o

Agnes, si bolje???'

LP

Justme, jaz sem AD jemala komaj 2 dni in me je hotelo ratrgati. Ponoči panični napad, trzanje, mravljinčenje, elektrika po celem telesu in sem odšla nazaj do osebne zdravnice,ki mi je svetovala,da takoj preneham. Tako, da so takrat verjetno zaradi kratkotrajnega jemanja stranski učinki takoj izginili. Je pa ostalo moje bedno počutje, strahovi pred smrtjo,MS, rakom, pa še kaj. Šla sem do nevropsihiatrinje, pa mi je dala Zoloft 50 mg. Tega pa niti probala nisem,ker sem že pri  Paroxatu 20mg ful trpela. Pa sem čez čas  začela s Paroxatom "jovo na novo". Spet grozni stranski učinki, vendar se je splačalo. Edino kar mi je bilo žal, da nisem že prvič nadaljevala s Paroxatom.Zato vztrajaj!!!


In Agnes tudi ti - le vztrajaj! Se splača.

Hvala vsem za spodbudne besede, da berete moje jamranje  ;D
Upam da bom čez čas lahko pisala lepše stvari.
Torej, vztrajam dalje.....

LP

Se vam je po jemanju AD pojavljala derealizacija, kot da niste prisotni tukaj in zdaj?
LP

Justme -nekaj podobnega.  Pri meni v obliki, da se nisem več prepoznala v ogledalu. Grozna sem se zdela sama sebi v obraz, kot da sem se čez noč postarala, da imam ogromne podočnjake. Pa sem se zijala v ogledalu iz vseh strani,kakšna, češ da sem. Toda, vsi so mi govorili,da sem ista kot prej.

Pa ogledovala sem si roke, kot da so mi zrastli prsti na levi roki, grozno...

Meni se ta občutek pojavlja ob povečani tesnobi in seveda me potem to spravi v še večjo tesnobo. Ta občutek je res izredno zoprn, vendar k sreči nenevaren...če je to lahko sploh tolažba.  :kiselnasmeh:
Verjetno se pojavi zaradi tega, ker misli niso zbrane v trenutku sedanjosti, temveč so razpršene v druga "obdobja". Za to obstaja tudi dobra tehnika "čuječnost", s katero vadimo občutke "tukaj in sedaj".

Mislim, da bom odnehala  :seznojim:, da to ni zame.....

Justme, pa ne no!!! Glej, kako dolgo se že matraš s stranskimi učinki, daj vzdrži še kakih 14 dni.  Zaslužiš si,da boš imela lepo poletje!!!
Ne razmišljaj prosim preveč, ampak enostavno pogoltni tisto tableto in probaj iti skozi nov dan. Tudi sama sem obupovala vsake toliko, ampak še vsakemu, o komer koli sem brala tukaj gor, je pomagalo. Res pa je,da smo eni očitno nenormalno dovzetni za stranske učinke, spet drugim ni nič.

Justme, vztrajaj, prosim! Res je hudo, ampak verjemi, da bo boljše. Prvi trije tedni so peklenski, naslendji trije niso v primerjavi s stanjem prej nič boljši, potem bo pa super. Zaupaj in drži se!

Agnes, a pri tebi že deluje AD v pozitivno smer? Me veseli!!!

Analiza, še ne, ga pijem še premalo časa. Ampak ga ne bom nehala. Justme, kako si? Upam, da si kakor toliko okej in da vztrajaš.

Agnes, zaenkrat še vztrajam.
LP

Justme, kako si danes? Upam, da se ti premika na bolje.

punce, ne nehat.....vztrajat, vztrajat......jaz sem štela dneve, tako hudo je bilo, verjemita mi....ko bo mimo bo bolje, samo ne nehat!!!! :rozicodam:

živjo :) sem nova na forumu in tudi jaz imam težave z anksioznostjo (vsaj mislim tako, ker k zdravniku še nisem upala) Stara sem 18 let in vse se je začelo 2 leti nazaj. Zjutraj sem se zbudila in se počutila drugače. Imela sem občutek kot da to nisem več jaz, ko sem se s kom pogovarjala sem imela občutek da me sploh ni tam.Kot da se ne pogovarjam jaz. Za tem itak strah in panika kaj je zdaj to.. in sem šla k zdravnici, ki mi je rekla da je to nizek pritisk naj pijem več kave, se gibljem.. Jaz res zacnem pit več kave, začnem tect, nakar se je vse samo poslabšalo. Vsega me je bilo strah, vrtoglavice(občutek kot da nimam ravnotežja tudo ko sedim ali ležim), slabosti, vsiljive misli, črnogledost, nobene volje več. Tako sem se začela zapirat vase doma, ker med ljudi nisem upala. Ves čas sem tesnobna, živčna.. Zdaj pred kratkim sem še dobila občutek da čudno vidim.. npr.zdaj ko gledam v ekran imam občutek da se tipkovnica premika.. Vem da se ne ampak kar sili mi to v misli.. Ko se tuširam samo gledam okrog sebe kdaj bo kdo stal za mano.. bolano res. Naj se še tako prepričujem da ni nič, da je vse v glavi, ne pomaga. Depresije ne opažam toliko( le takrat ko sem res prestrašena bi se najraje kar zjokala, in tudi se če sem sama) Hočem zbrati pogum da grem k zdravnici vendar je takoo težko :( +sploh nevem za kaksno obliko anksioznosti gre pri meni? Parkrat sem dobila kot nekakšne napade ampak mislim da niso bili panični (kolikor sem brala o njih je to nekaj res hudega) pri meni samo napad strahu, tesnobnosti.. nevem zelo težko je opisat.. Napišite mi kaj v tolažbo, ker tega nisem povedala še nikomur.. (no razen fantu, ki pa me mislim ne jemlje preveč resno) Lp  :rozicodam:

Kikiriki  :rozicodam: pozdravljena na forumu.

Ja, tvoji simptomi kažejo na veliko tesnobo oz. anksioznost. V nas se namreč nabirajo določeni stresni dogodki, težave, strahovi in neustrezno razmišljanje...in enkrat se naše telo "upre". To se lahko izraža preko paničnih napadov, povečane tesnobe, bolečin ipd.
Se v tvojem življenju zadnje čase dogaja kaj stresnega...morda kakšne spremembe? Mene namreč taki občutki, kot jih opisuješ ti, obidejo vedno, ko sem pod stresom oz. pozabim poskrbeti zase.

Morda se najprej poizkusiš umiriti z rednim sproščanjem, ohrani tudi tek oz. rekreacijo, pa čeprav se počutiš slabo...nič se ti namreč ne bo zgodilo, tvoje telesno počutje pa bo postopoma boljše.  :oki:

O svojih problemih in počutju naj ti ne bo nerodno govoriti. Tudi do zdravnice naj te ne bo strah iti, saj je ona zato, da ti pomaga. Glede same diagnoze ti bo že ona povedala in ti predpisala ustrezno zdravljenje z antidepresivi, če bo predvidela, da je to potrebno.

Svojemu fantu povej, da se s takimi težavami sooča veliko ljudi, da je to bolezen sodobnega sveta, ko vsi preveč hitimo v življenju in se, v želji po uspehu in popolnosti ter sprejetosti v družbi, vse prevečkrat "izgubimo".

V pomoč ti prilagam še nekaj linkov, ki ti bodo morda v pomoč pri spopadanju s svojimi težavami:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84

Če pa bi želela, se lahko udeležiš tudi kakšne brezplačne skupine za samopomoč, ki deluje v okviru Društva DAM...tam se srečujemo ljudje s podobnimi težavami in si pomagamo preko lastnih izkušenj.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Želim ti veliko dobrega počutja in stabilnosti v tvojem življenju.  :rozicodam:

Slavka hvala za odgovor  :rozicodam: Že takoj, ko nekomu povem se bolje počutim :)

Ja, takrat ko se mi je vse skupaj začelo dogajati smo doma imeli probleme zaradi očija. 6 let ga sploh ni bilo z nami (bil je alkoholik brez državljanstva in ko je mami imela dovolj je poklicala policijo, ker je bilo res nevzdržno. Tako je dobil prepoved vstopa v Slovenijo.. no nevem kako to gre glavnem ni ga bilo 6 let) in ko se je vrnil je spet začel s pitjem, mami si je našla drugega... Lahko si predstavljate pijanega ljubosumneža.. Ampak to je minilo. Zdaj sta se umirila in me več ne skrbita. Imamo pa doma še babico z alzhajmerjem, ki pa je bila že pred to boleznijo zoprna in je nisem marala. Tako da sem vsak dan pod stresom zaradi nje.

Fantu pa bom pokazala knjigo o anksioznosti, ki jo imam doma. Mogoče bo tako bolj razumel. +bojim se, da bi ga začela preveč dušit, ker je edini ob katerem se počutim bolje. Sploh si ne predstavljam dneva brez njega. Kot nekako odvisna sem in nočem postati posesivna ali kaj takega..

Naslednji teden bom poklicala zdravnico. Važno mi je da se naročim, saj ko bom tam bom že morala povedat.  :P

Lp  :rozicodam:

Se še trudim, jutri imam psihiatrinjo... ne vem, kaj bom.... stranski so prehudi. Ne spim cele noči, huda tesnoba je prisotna ves čas.....brez volje......brez apetita......18 dni gre le strmo navzdol, nobenih pozituivnih učinkov.....nimam upanja, da bo šlo navzgor. Če zdaj neham, kdaj bo šla stran ta povečana tesnobnost, ki je pred AD nisem občutila?

lp

po dveh dneh bpš že veliko bolje, po cca. 1 tednu pa praktično ok. jaz bi vztrajal na tvojem mestu še naslednji teden, če še vedno ne boš opazila nobenih premikov v pozitivno smer, pa res najboljše da nehaš.

Justme, pogovori se s psihiatrinjo jutri. Sicer ti pa predlagam, da se malo zamotiš s čim. Greš lahko kaj na sprehod? Lahko kaj bereš? Vizualiziraš kake lepe reči? Se trudiš ne razmišljati o stranskih učinkih in o tem, kako ti je grozno? Govori si, da bo boljše in to kmalu. Koliko časa pa piješ ADje? Kaj pa imaš za ene? In verjemi, da bo boljše.

tudi z menoj je bilo enako, nič spala, nič volje, nič apetita in v mesecu in pol sem izgubila 17kg, vegetirala sem.....
VZDRŽI!!!! :rozicodam:

Hvala za spodbudo, ampak mislim, da danes več ne bom vzela tablete..... je prehudo. Bo šla tesnoba nazaj na prejšnjo raven, ko sploh ni bila huda?

LP

Danes še kar vzemi tableto, jutri se pa pogovori s psihiatrinjo. Nič delat na svojo roko. Zavedaj se, da je tudi zmanjševati treba postopoma, sicer je enako sranje, kot ga preživljaš zdaj. Zavedaj se, da si s tabletami bližje uspehu, kot pa če jih zdaj prenehaš jemati. Kako dolgo jih že jemlješ?

justme... razume tvojo skrb vendar imam občutek, da boš čez kak mesec obžalovala to tvojo odločitev. Sedaj ko si že toliko časa jemala in si že na tej stopnji, da počasi začenjajo tablete delovati se splača še malo potrpeti. Tesnoba se ti bo morda trenutno zmanjšala na prejšnjo raven... ampak bo potem ob mogoči kasnejši uvedbi še hujša... tako da razmisli o temu da se splača še malo vstrajati in jim dati priložnost :oki:

Agnes, danes bi (bom) vzela 18. Kaj pa, če Zoloft sploh ni zame in sem si še dodatno škodila?
LP

Ja, počasi, kot pravijo, bojo začeli tile stranski učinki izzvenevati. Nekje po tretjem tednu so rekli. Potem ene tri tedne ne bo opaziti napredka, potem bo pa super. Tako da zdaj si pregurala čez ta zoprno polovico. Poskušaj misliti na kaj lepega, govori si, da ti stranski učinki niso nič hudega, so samo nadloga, ki mine (kot prehlad). Koncentriraj se na dobro in pozitivno, jutri se pa o vsem pogovori s psihiatrinjo. A velja?

Agnes   :rozicodam:

Velja!

Si ti že bolje?

Pa sem jo pojedla. Ta osemnajsto.

:clap: :clap: :clap: justme, ne nehat, nič na svojo roko, ker že toliko časa vztrajaš...vzemi kakšno pomirjevalo, da ti bo lažje...verjemi, da vem, kakšni občutki so to, strašno je, vem in grozno, ampak res se splača, če po 6ih tednih ne bo bolje se zmenita za zamenjavo tablet s psihiatrinjo, ne pa nehat naenkrat, ker bo še huje  :rozicodam:

Vzdržala boš, verjamem vate!!!

Bravo, justme. Vidiš, saj gre. Ostani pozitivna! Jutri se pa o vsem pogovori s psihiatrinjo. Pa vztrajaj še tri tedne, boš potem videla, ali so zdravila prava. Ampak vse, karkoli se boš odločala, se odločaj po posvetu s psihiatrinjo. Kot ti je pa Trzinka napisala, če nehaš sama, bo še hujše. Tako da zdrži!

Jaz sem pa že malo boljše, hvala. Danes je 25 dan, odkar sem začela, torej en teden pred tabo, pa je že mnogo boljše. Vidiš, še kak teden, pa bo, potem pa še dva, pa si na konju! Drži se  :rozicodam:

Justmen,

menim, da ti bo uspelo, le zaupati vase in predvsem potrpežljiva bodi..eni rabimo več, drugi manj, da se stanje "znormalizira"...pogumno!

Drugače, moj predlog: če ti je kakšen dan res težko in se ne počutiš sposobno oziroma nemočno, si vzemi bolniško..ker nisi iz železa! :oki: Vedno daj sebe na prvo mesto in poskrbi, da bo psiho-fizično zdravje vedno krepko...okej? :rozicodam:


                                          DUŠICA

Justyou; tudi jaz sem na uvajanju ADija (Cipralex, 11. dan ) in je hudo... Tako, kot praviš; slabše, kot predno sem ga začela jemali, pa pač tako je... Nekateri nimajo nobenih stranskih, nekateri pa imamo vse možne... Tolaži me, da sem nekje prebrala (ne vem, če je res), da hujši ko so stranski, bolj ti bo pomagalo.

Rada bi ti povedala pa tole; lani konec septembra sem začela jemati Paroxat in ga zaradi prehudih stranskih na lastno pest (kljub odsvetovanju zdravnice in mnogih forumašev) prenehala jemati po 3.tednih... in se do sedaj tako rekoč mučila... in danes mi je žal! Ker sem po nepotrebnem trpela še skoraj leto dni, zdaj pa spet "jovo na novo"...

Tako, da nikar ne odnehaj!!! Se bomo skupaj borili! :oki: Ker, kaj pa čmo, saj tako ne moremo živet, ne? Pa če je tako hudo, le vzami kakšno pomirjevalo in res poskušaj dobit malo bolniške. Ti si na prvem mestu!

Vse dobro ti želim in zdrži še malo -saj bo!  :rozicodam:

Justme, kako si? Kaj si se zmenila s psihiatrinjo?

Muci, kako si pa ti? Že kaj boljše danes?

Držita se, punci!

Agnes, Justme  :rozicodam:
Se bomo skupaj borile in bodrile!  :)

Sem nekaj srednjega... So hudi stranski, pa vzamem kakšno pomirjevalo in preživim še en dan v upanju, da bo kmalu bolje...  :kiselnasmeh: Vseeno mi je pa nekoliko lažje na Cipralexu, kot mi je bilo na Paroxatu, pa ne vem, a so stranski manj hudi, ali sem pa jaz malo bolj pripravljena... vem kaj pričakovati... Pa sem zdajle vsa tresoča in mažem tipkovnico s potnimi dlanmi...  :sesmejem:

Samo prosim ne odnehat na lastno pest!

Agnes kako si, kako se počutiš?
In ti Justme? Kaj si izvedela pri psihiatrinji?

Vse dobro in kmalu, zelo kmalu bo vse za nami!  :poljubnjej:

No, da poročam. Trenutno na bolniški. Včeraj pa pri zdravnici. Zmenili sva se, da ukineva Zoloft, ker sem bila res kot ena rastlina, še s postelje si skoraj več nisem upala, skoz me je treslo. Ker je bila moja začetna težava milijonkrat manjša, kot pa sedaj ti učinki, mi je predlagala Eglonyl, saj tudi manjše doze delujejo proti tesnobi. Bomo videli, bom poročala. Se pa trenutno dobro počutim. Aja, pa uvedli bova psihoterapijo.

LP

Uf, Justyou... Ja, žal pravijo, da včasih traja, da najdeš pravi ADi... Upam, da ti bo na tem boljše.
No važno, da se trenutno dobro počutiš in si na bolniški, pa počni, ker te veseli, umirja...
Pa poročaj, kako bo šlo.  :rozicodam:

Eglonyl je Antipsihotik in ne AD..., upam, da ti bo pomagal  :rozicodam:

A si dobila zamenjavo za Zolofot ali samo antipsihotik?
Sicer pa super,da bosta uvedli psihoterapijo in lepo,da se trenutno dobro počutiš.

Živijo, vesela sem, da bosta uvedl psihoterapijo in da se dobro počutiš, žal mi pa je, da se AD ni obnesel. Držim pesti, da ti to zdravilo zdaj pomaga. Drži se!

Justme, kako si? Upam, da si dobro! Drži se! (Enako upam tudi zate, Muci.)  :rozicodam: obema!

Agnes, hvala za vprašanje. Trenutno sem dobro, hvala  :clap: V torek imam spet kontrolo pri zdravnici, v četrtek pa nazaj v službo. Delam na sebi. Če sem se pred leti enkrat že sama potegnila iz dreka anksioznosti, pa ni vrag, da se ne bom še tokrat  :oki:.
Kako pa vidve, Agnes in Muci?

Lp, Justme

Hej Justyou  :rozicodam:
Super, da si boljše!!!  :) Ti samo nadaljuj z delom na sebi.  :oki: YOU GO GIRL!
Sem nekaj srednjega, oz. kakor kakšen dan...  :kiselnasmeh:
Saj bo boljše ne, pravijo; če ne z leti, pa s tableti...  :sesmejem:

Lp in uživaj v sončku...

Hej, justme, kako si kaj? Upam, da si boljše. Drži se in poročaj kaj, kako ti gre.

Agnes, hvala za vprašanje. Zelo dobro sem, hvala. Očitno so me tile stranski učinki zadnjič tako zdelali, da se mi zdi, da sem sedaj čisto vredu  :sesmejem:. Trenutno sem čist brez zdravil, če bom rabila imam Eglonyl (majhne doze so proti  tesnobi). Naslednji teden začnem z VKT. Kako pa ti?

LP, justme

Hej, oprosti za pozen odgovor. O sebi sem malo potarnala tule (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11662.msg296311.html#msg296311). Kako si ti? Kaj novega? Javi se kaj in drži se.

Justme  ^-^ Dobrodošla!
Tudi jaz nisem mislila, da bom kdaj potrebovala ADje. Zdej jih.  :closedeyes:
Tudi, če ti še ne gre tako dobro in misliš, da ni uspeha, vztrajaj. Bodi pogumna in močna. Rezultati pridejo kmalu. Kdaj je odvisno od posameznika. Ti stojim ob strani in imaš mojo podporo!  :pomezik:

Pozdravljeni,

po daljši pavzi se spet oglašam. Berem vas skoraj vsak dan, pisala nisem že nekaj časa. Trenutno počutje zelo dobro, zato hvala vsem, ki ste me spodbujali. Odločila sem se, da vso kemijo vržem stran in zaenkrat dobro kaže  :oki:

Lep pozdrav od Justme  :rozicodam:

Krasno, justme.  :clap:

 :wav: :oki:

Justme, lepo, da si se oglasila. Hvala ti. Drži se, želim ti vse dobro. Pa oglasi se še kdaj!

Pozdravljeni,

po dobrem mesecu se spet oglašam. Naj povem, da sem zelo vredu, anksioznost se mi je zaenkrat skoraj čisto umaknila. Upam, da za dooolgooooo časa....

LP od Yustme  :oki:

Hvala za sporočilo. Naj ti gre tako naprej.  :clap: :oki:

Pozdravljeni po dolgem času....

Tistim, ki ste mi pisali lani, moram povedati, da sem od lanskega poletja zelo vredu, tudi jesen in zima sta minili dokaj vredu......vse je bilo OK do prejšnjega ponedeljka, ko se je nenadoma poslovila moja draga tašča. Mal se mi je svet podrl....povejte, tisti ki imate tako izkušnjo...saj bo šlo na bolje kajne :jok: Trenutno sem na kar majavih tleh...in rabim malo spodbude :'(

Hvala in lep pozdrav.... Justme

Pozdravljena,

Vedno, ko izgubimo nekoga, ki nam je bil blizu, katerega smo imeli radi, nam je hudo. V času žalovanja gremo skozi različne faze, kot so: šok, zanikanje, ko nočemo verjeti, da bližnjega ni več ali pričakujemo, da ga bomo vsak hip videli, nato sledi soočanje z izgubo, ko začnemo sprejemati to novo situacijo in potem prehajamo v čas, ko žalost zamenjajo spomini in se počasi navadimo živeti brez osebe, ki smo jo izgubili. Ta čas je pri vsakemu izmed nas različno dolg, odvisno od čustev, ki smo jih gojili do osebe, ki je odšla.
Ko se soočamo s to novo situacijo nam včasih pomaga, da razmislimo o življenju in zadnjih dneh osebe, ki smo jo izgubili. Je odšla še polna življenja, je bila bolna, je trpela, se je lepo, mirno poslovila...in velikokrat - posebno pri starejših spoznamo, da so bili v sebi pripravljeni na trenutek slovesa iz tega življenja. Včasih pomaga, da se v mislih pogovorimo ali celo napišemo pismo pokojniku, kjer mu povemo vse tisto, kar mu nismo za časa življenja.

Vsak izmed nas si najde svoj način soočanja iz izgubami, to nam je - hvala Bogu in naravi - dano, še posebej, ko odhaja "prejšnja" generacija. Kot pišeš si jesen in zimo preživela v redu, kar pomeni, da si bolj močna, zato verjamem, da se boš znala in zmogla uspešno kosati tudi to izkušnjo in jo dobro prenesti. Prisluhni si in se izjoči, če tako čutiš, pojdi na sprehod, pogovarjaj se z domačimi...skupaj obiščite grob, prižgite svečko...

Drži se, kmalu bo bolje! :rozicodam: