FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

sem v veliki stiski in enostavno temu ni videti konca. Kljub zdravilom, ki jih jemljem sedaj bo 6 tednov 15 mg ecytare se mi stanje ni skoraj nič izboljšalo. Privatno življenje s partnerko se duši, nimamava nekih tem jaz sem konstantno odsoten in nobenih intimnih odnosov 2 meseca. Sicer sem jim stvari razložil in me je probala razumeti, vendar jo razumem da se dnevno ne želi o tem pogovarjat. Imama konstantno paranojo da bom nekaj nasilnega naredil ali storil nekomu in veš čas probam to nadzorovati in tudi tv ne morem sproščeno gledati. imam občutek kot da nekaj v meni želi, da nekomu nekaj storim jaz pa češ temu konstantno upiram, občutek je naravnost gorzen. Tudi v službi so se mi začeli pojavljati strahovi in se ne morem skoncentrirati za delo, kar je le vprašanje koliko časa bo še tako trajalo. Ne vem niti kako naj rešim te stvari saj mi od jutra do mraka po glavi hodijo vsiljive misli in včasih ne vidim več rešitve za prihodnost. Ko ostanem čez vikend doma mi je najhuje saj razmišljam kaj bo z mano in z mojim odnosom z partnerko s katero živiva skupaj. Namesto da bi pri 30 človek razmišljal o otroku sem sedaj pristal na tem da me je strah tega in ali bi imel tudi otrok posledice ali bom tudi do njega gojil take misli kot do svojih najbližjih, kar me izjemno prizadane. Začel sem hodit na psihoterapijo in ne vem ali naj sploh še vztrajam na ad- ki mi niso znižali obsesivnih misli. Bojim se tudi za službo, brez katere bi dokončno potonil in izgubil še zadnje upanje za boljši jutri. Ko se zapletem v začarn korg razmišljanja sploh ne znam priti ven in komaj čakam da zaspim.

Ja to so te naše vsiljivke k nedajo miru.
Stari jz sm tvoj letnik in se ubadam z povsem podobnimi stvarmi,enkrat so močnejše drugič manj.
Mene misli hočejo obtožit kok sm slab človk potem me je strah sem depresivn in misli samo pridobivajo na moči!
Dobr veš da nočeš nobenmu nč slabga narest,moja strategija je probaj se zavedat sebe in samo opazovat te misli ker (so samo misli z resnico nimajo nc skupnega) takrat izgubljajo na moči.
Vem da je teško saj mam tud sam tovrstne težave!
Ampak bova oba verjetno nekoč se zalotila da se tem mislim samo še nasmejemo!

Stari drži se :oki: pa smej se velik to pomaga!  :sesmejem:

Niko hvala za spodbudo,
moram priznai da je nekoliko bolje v zadnjih 3 tednih in mislim da so zdravil vsaj delno prijela ni pa še vsekakor tako kot bi moralo biti saj imam sedaj strahove pred ponovitvijo ali ponovnim napadom teh misli. Nekako probam živeti normalno življenje vendar se poraja vprašanje ali bom sploh kdaj še ista oseba nasmejana, nadpovprečna družaben skoz za zabavo itd, od tega mi žal ni veliko ostalo in je v meni le kot nek spomin, pa čeprav ni dolgo od tega. Tablete na eni strani pomagajo po drugi strani pa te odtujijo in nekako v sebi veš da nisi isti, kaj imaš ti tudi nasilne vsiljivke?

Vse bo OK sčasoma. Tablete ti ne bodo spremenile osebnosti, samo trenutno še nisi v najboljšem psihičnem stanju, bo pa kmal!

Najprej en lep pozdrav iz Obale in osebno od mene, sotrpinke s depresijo! :rozicodam:

Joj, kako mi je to znano, sicer pa..si to ponovim po tihem, ker na glas, me človek, ki tega ne prestaja, ne razume ali niti ne skuša razumeti - pač tako je! Sam se sprijazni, da je to del "bolesti" in ne ustraši se teh msili, ker..postopoma tudi izginejo in bo jutri lepši dan in bodo misli vzpodbudnejše..skratka, daj času čas in zaupaj v svoje zmožnosti, okej?  :pomezik:

Kako mi je bilo razumljivo in sprejemljivo tvoje razmišljanje o otroku, saj se pri svojih 33-ih letih isto sprašujem oziroma trenutno, mi sploh ni do otroka in si rečem: "Vse ob svojem času oziroma vse se odvija tako kot mora.." Ne silim v nobeno stvar, ker verjamem, da me Bog spemlja, ker verjamem, da ima vsak posameznik svoje poslanstvo in ker verjamem, da se naše naloge lahko razlikujejo...

Redondo, zanima me, kaj sedaj jemlješ (Ad), sicer si glede zdravil kaj več preberi na samem forumu in upoštevaj da, rabiš tako ti, kot tvoj organizem čas, da se privadi na to in ono..v nič se sili..postopoma se bo vse pokazalo, kot se mora! In če ne boš z zdravilom zadovoljen, lahko še vedno menjaš ali najdeš drugo kombinacijo...

Srečno!

                               Dušica

Mam nasilne vsiljivke k me težijo že vrsto let. Včasih bolj včasih manj!
Zapomni si da so zdravila le nekakšna bergla ki nam pomaga dokler spet ne stopimo na svoje noge. Vsekakor so dobrodošla ko nam je teško mislim pa da je psihoterapija ključnega pomena da nam pomaga razumeti našo motnjo in način razmišljanja ozeroma zakaj so prisotne take misli. :clap:

Vsiljivke!
Trenutno me misli obtožujejo da sm grozna oseba k sm včasih gledu porniče na netu(red tube,porno...) ene punce so mlajše nikakor ne otroci. Vsiljivke mam da sm grd,grešen,da bom postav pedofil... če prov nimam nobenih pedo. nagnjenj niti nikoli nism mev ampak so te misli tako močne da te sprvljajo na tla.Včasih sm se ubadav s tem da bom neozdravlivo zbolev,(msli so nardile že scenarij da smo še čakam da umrem),Potem strh pred samomorom (po cele dneve vsiljivke scenariji miselni filmi kako se ubijam...)
Ampak sčsoma eno izzveni pa pride neki druzga.  8)
Bistvo vsega pa je da so vse skupaj smo misli ko se jih zavedaš jih opazuješ se ne "krgaš" z njimi izgubijo na moči,če pa se jih hočeš na silo znebit pa postajajo vse močnejše,in nas popolnoma ohromijo.

Drži se bova še kšno rekla! :oki:

Niko,

lepo napisano.. :oki: sicer pa..je treba na taktičen način "premaknit" te misli oziroma biti nanje dobro psihično pripravljen, tako da..se jih ne ustrašimo ali izzovemo paniko, ko se pojavijo!

Zanimivo pa, da se jih pred dvema ali trema letoma nisem zavedala: v mojem primeru so se šele sedaj pojavile v bolj "močni" obliki in to me moti ali..zaupam psihoterapevtki, da mi bo pomagala iz te težave ven..povsem!

                                       Dušica

Dragi sotrpini,

Upam, da vam je vsem sedaj že veliko boljše/lepše/jasnejše v življenju, saj je preteklo veliko mesecev in morda se vam sedaj vse zdi že kot oddaljen sen. Prav lažje mi je ko prebereš na forumu, da se to dogaja / se je dogajalo tudi še komu drugemu. Ta tema je nekoliko stara ampak kljub temu upam da bo kak odgovor z vaše strani....upam res. Upam, da ste si nekatere stvari že razčistili, in jih sedaj razumete pri sebi, kar mene še čaka. Imate kakšen nasvet zame? Prosim napišite po prebranem ... in hvala vam da ste tudi vi zaupali kar vas je težilo.

Meni se sedaj dogaja podobno, kot ste vi tukaj opisali takrat. Pred kratkim sem praznovala 30 rojstni dan.....sem v najlepših letih ne:) živim sama, brez otrok...imam pa partnerja, ki ga ljubim zelo. Je čudovit človek, dober, duhovem materialno je pa reven- nima nič razen slabo plačane službe. Pojavljajo se mi vsiljive misli v obliki besednih zvez že celo leto odkar sem naredila splav. Splav je bil posledica situacije v kateri sva (neporočena, problemi glede dokumentov partnerja, denar, ne pripravljenost postati mati/oče z obeh strani v dani situaciji, ne planiranost otroka). Zdelo se nama je da morava prej pač živeti skupaj, se poročit in da imava še veliko časa preden bova naredila tako odločitev.

Začelo se je nekje januarja 2012  kmalu po splavu, takrat so bile te vsiljivke zelo močne in sem bila čisto poklapana.  Zdravnik mi je zamenjal Cipralex za Paroxat pred kratkim ,ampak ves čas sem si do sedaj dopovedovala, da bom jaz zdravo razumsko to obladala in nisem redno jemala tablet, ki so mi bile predpisane. Besede so tukaj še vedno in moj strah tudi. Ampak sedaj sem se odločila da jih bom začela jemat, ker se bojim da bom izgubila vse kar mi je ljubo in mi veliko pomeni....sama s sabo mi je bit velika stiska, včasih sedaj se bojim, da bom zaradi svojih strahov izgubila še fanta s katerim si bi želela zgraditi svoje življenje.

Ko sama pomislim na določene besede se jih prestrašim oz prestrašim se tega, da se vedno znova spomnim na njih.....in ko se spomnim se počutim pobito, kot da me obladujejo in kot da jih ne morem "izbrisati" pa bi jih rada enkrat za vselej. Ampak to ni možno, ker te besede, ki si jih ponavljam in ves čas spominjam so čisto bizarne niso neke misli da bi komu kaj nardila ali da bi sama sebe obsojala ampak so bizarne kot receimo....."Kako hodiš? " in vedno ene in iste si ponavljam.....in ko se tega spomnim oz ko na te besede pomislim, me postane strah in vrtim se veliko časa okrog teh besed. Oz okrog tega, da pomislim na njih.... Skrbi me, ker porabim res  veliko časa za to da jih skušam izbrisati in mislim na njih ki sploh nimajo pomena, potem sem napeta in žalostna, vsa pobita in tudi partner čuti to mojo nesigurnost, notranjo razklanost, strah, predvsem zmedenost v meni sami. Včasih sem vsa prestrašena obupana in mu jočem. Saj mu ne morem vedno povedat da mi je tako hudo ker se mi te besede vsiljujejo oz da si jih ponavljam in se jih spominjam, ker že tako imam občutek da...kot da bi se bal kaj je narobe z mano.......Veliko časa pozabim za njih ampak včasih jih kar ponavljam in takrat sem tako pobita, da mi ni več do ničesar....recimo zjutraj pomislim "A so sedaj že izginile?" in potem se spomnim na njih si jih ponovim v glavi in  si mislim: "sranje groza .....ne morem se jih znebit, kot nek tujek so v meni........
Potem si mislim po toliko prebranih knjigah iz področja psihologije, religije, leposlovja, filozofije, astrologije...manka mi še 1 izpit do magisterija me bodo uničile te besede. S čim si jaz to zaslužim, da se tako trpinčim. Počutim se totalno nemočno in noro. In bojim se, da ne bom mogla živet s tem........oz da bo moje življenje od sedaj tako kot je bilo to leto 2012. Vsak dan samo da mi mine dan in nikjer ni več tiste brezskrbe, vesele, modre, inteligentne osebe v meni. Nikjer ni tistega ostrega jasnega pogleda v meni.m Nič mi ni več jasno o sami sebi. Kot da sem razočarana sama nad sabo, da se mi to dogaja...

Napišite mi kak nasvet prosim vas, kako ste si vi pomagali, ko se vam je to dagajalo ali se vam morda še dogaja?
 (Upam, da ste že v varnem pristanu čistega uma) in želim vam res vse lepo in da bi vam misli tekle nemoteno in jasno, kar si zelo želim tudi zase:))) v prihodnje! Upam da mi boste kaj odgovorili Niko, Dušica, Redondo....

Lahko noč sotrpini
Suri

Priporočam ti redno jemanje zdravil, sam se jim tudi upiram in poskušam najti kakšno alternativo, a za enkrat brez uspeha, zato bom tudi sam začel z zdravili. Mislim, da je za začetek to najboljša opcija potem pa ko ti bo lažje kakšna mindfullness meditacija in podobno :)

Ciao Fun....


kaj se dogaja tebi? In kako dolgo že to traja.....kot sem ti opisala mi pridejo dnevi, ko se kar vrtim v krogu in ponavljam ene in iste besede. Katere tablete so tebi predpisane......in ali tudi ti  dvomiš v njihovo delovanje? Hvala za odgovor...upam da se javiš. :)

Da ne odpiram nove teme,se "urinem tu umes".
Podobne tezave imam tudi občasno sam z vsiljivimi misli.
Porodi se mi ideja,kako bi komu od bližnjih kaj naredil,recimo teden dni nazaj,se hotel očeta,ki ga imam rad poriniti v vodo..... :jok:.rekel sem si nesmem in sem uspel pozornost nekam drugam preusmeriti.Pa še in še se mi urivajo grde misli,,,

Čao vsem, po dolgem času moj prvi odgovor. Stanje je nepremerljivo boljše, sedaj že slabih 11 mesecev jemljem 30mg Cipraleksa in je zgleda to moja prava doza, torendo pa sem 4 mesece nazaj popolnoma opustil.

Več stvari j,e ki vpliva lahko na boljše počutje, ampak moraš redno jemati zdravila in če je potrebno ti tudi zvišati na višjo dozo. Ko sem prišel na 30 mg sem moral optimalno počutje začutil po 2 mesecih jemanja in to postopoma, drži osnovnih napotkov lindelmana in probaj delati v življenju različne stvari. Ni še 100 % ampak nekje 80-85 % bolje, misli občasno pridejo in grejo nimam pa čisto nobene tesnobe, tudi terapija bi bila za kakšnih 10 ur da ti razložijo povode za takšno obnašanje koristna.

Lindelman (vsaj zdi se mi tako lahko ti pošljem po mail-u) in pa v.k. metoda. Sam sem opravil tudi 8 tečaj mindfullnesa v času krize ampak ti ga sedaj še ne priporočam spolnost pa se je nekoliko popravila.

 

Pozdravljen,

Imam različne vsiljivke je pa znaičlno za njih vprašanje "Kaj pa če..?"

Pred časom ko sem tudi imel težave sem jemal zoloft in so vsiljivke izginile, nato sem začel delati na sebi in počutil sem se 2 leti super, zdaj pa bog si ga vedi zakaj se je spet to spremenilo :/...tako da verjamem v zdravila, vendar sam sebe slepim in si lažem da ni hudo in da lahko premagam vsiljivke brez zdravil, kar mi glih ne uspeva :)

Fun...evo, rešitev imaš že na dlani...nazaj na AD, pa bo stanje boljše... :)

Morda si prebereš poste od Onixa, je velik borec, pa mu lepo uspeva.... :pomezik:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10920.0.html

vprašala bi vas kako lahko izbrišem sporočilo, ker mi ni všeč da ne morem izbrisat svoje izpovedi in vas naprošam da mi pomagate kako izbrišem svoj spis. Hvala vam

Redondo vesela zate da si dobro in da si pomirjen sam s sabo in okoljem.
To je res spodbudno slišat:) in lepo.

Pridejo obdobja, ko človek res zgubi samega sebe in tisti glasovi, besede obvladajo človeka, ki se utaplja v bizarnosti svojega lastnega obstoja obsojenega na svobodo, ki pa ni vedno rožnata. Svoboda pa zna biti moreča ali pa navdihujoče očarljiva odvisno od interpretacije.
 :unsure:

Bravo, to pa se res fajn cuje  :oki:

Ampak kera cudna ti je proti tvoji tezavi dala torendo, to je ja ucinkovina risperidone, ki je pri meni v samo 1 mg povzrocla nekoc dodatno nenehno mucenje, brskanje in nehoteno samodejno iskanje lastnih misli v svoji glavi, ki  so mi ena za drugo izginjale, še preden sem kaksen stavek dokoncala in nisem nic vedla prav. Jaz ne morem verjet, za kaksne poskusne zajce nas imajo., Dal mi pa ga je dr. Rejec kot je rekel, "za vsak slucaj", sicerr nisem psihoticna, ker pa vsevprek govorim, da ne bi slucajno postala! Takmo je rekel, davnega 1996.

Neimenovana Torendo se predpisuje za OKM kot dodatek k ADju in je dokazano zelo učinkovit... Sam sm na 3mg in nimam nikakeršnih mentalnih težav zaradi tega. Je pa res, da sm se kar pošteno zredil odkar ga jem, ampak mi niti na pamet ne pade da bi nehal, ker mi zelo pomaga...

Oprosti, Onix, zase sem rekla. Sem pa ze slisala, da je zelo ucinkovit ta risperidone (ucinkovina). Ga pohvali tudi kaksen z neozdravljivo psihozo. Ampak meni je ze 1 mg vse misli odvzel, pa ne vem, ali je to zaradi moje prazne glave al od cesa. Vrtela sem se v enem in istem krogu vsakic sekundo za sekundo znova najdenih in znova izgubljenih stavkov oz. misli najmanj in 12 ur je blo zelo hudo, niti stavka nisem zmogla spregovoriti, razumela sm brata, da sem neka cudna in odsotna, kaj da mi je, ampak nisem nic znala povedat, razen : "Vzela sem... (in izgubila misel, koliko, ces, 1 mg), nato sem se vrnila in izrekla besedico Risperdal (je neako Torendo) ... toda nisem se vec isti trenutek spomnila, ali sem to bila ze povedala ali ne...... in znova iskala prave glagole in samostalnike.. Ja, pamet me je zapustila po njem. Pa ceprav bi naj antipsihotik povrnil cloveku lih pamet .  :A)

Aja? Ja pol pa zastopim zakaj odpor do tega zdravila. Žal je tako, da nekaterim ne odgovarja, sam imam to srečo da mi :).

 Evo, jaz sem primer OKM-jevke, ki je uspela premagati oziroma obvladati vsiljive misli. Imela sem nasilne misli, da bom kaj naredila komu od bližnjih in še druge sorte, ki jih vi tukaj navajate, pa sem mislila, da to nima nobeden. Potem sem našla tu na forumu iste primere in sem si oddahnila, ker sem res verjela in mislila, da je samo z mano nekaj narobe (slaba, ogabna).  V glavnem vem kako zna biti to moteče. In ko si enkrat v filmu, te kar potegne notri in si v začaranem krogu. In misliš, da se tvoj dan vrti le še okrog vsiljivk (zakaj, kako, ali bo tako celo življenje, sem normalna ...). Morda se bo slišalo nenavadno, ampak zadeva se izboljša takrat, ko te vsiljivke sprejmeš in se z njimi več ne boriš. Takrat izgubijo moč. Zavedaš se, da to nisi ti, to so le misli, ki nič ne povedo o tebi in nimajo veze z realnostjo. Na primer, ko se ti začnejo vsiljevati, jih še bolj prikličeš - z vso močjo, in potem vidiš, da se v resnici sploh nič ne zgodi. Nobenemu nisi nič naredil. Kljub mislim. In potem grejo. Vsaj meni je to pomagalo.
Če bi se mi zopet pojavile v takšni meri, da bi ovirale moj vsakdanjik, bi si zvišala dozo cipraleksa. Zagotovo se ne bi dolgo časa preveč mučila. Je pa potrebno zdravila redno jemati, sicer nima smisla ... In tudi s tem sem se sprijaznila, da imam AD, trenutno sem sicer zmanjšala za polovico - iz 20 mg na 10 mg, ampak če se stanje poslabša, bom brez pretiranega obotavljanja spet dvignila dozo.
Zakaj bi trpeli, če pa res ni potrebno ...

Anuška1

anuška1 :clap:

Hm. Ne bi rekel, da posredno vsiljivke nimajo včasih kaj z realnostjo.

Npr., če se pojavijo po splavu, bi človek zdravega razuma že posumil, da ima prav splav kaj z njimi. Recimo, da vsiljivke služijo takrat, ko bi v zavest moralo kaj drugega. Nekaj kar je tako neprijetno, da možgani reagirajo s vsiljivkami. To so lahko kompulzije, ki "zamotijo" zavest, jo zaposlijo takrat, ko hoče riniti v neprijetne teme...

sem zelo vesela ,  da ste odgovorili Onix, Anuška 1 in drugi, res ste prijazni. Onix mora  bit en modrec,  po vsem prestanem in vsi ostali seveda tudi....In po mojem se vi niti ne zavedate koliko ljudem pomagate na tak način, da demonizirate taka stanja psihe v katerih se lahko znajde človek in tudi da ste pripravljeni svoje stiske podelit, da nimate predsotkov in da opogumljate druge ki se znajdejo v takšnih "krizah" k temu da se da to premagat....res vsa čast! Ste veliki ljudje v mojih očeh in zelo človeški.

Glede splava se strinjam, da po mojem privre na površino iz podzavesti kaj, kar  je bilo dolgo časa lepo v mirovanju, pozabljeno v prepričanju da se ne more več ponovit...Pri sebi, sem prej lepo ovladovala krmarjenje svojega uma in misli :)ampak plevel je prerastel lepo ograjen cvetoči vrt ki sem ga negovala
:)
Ja bom vam povedala takole, jaz še zdaj ne jem tablet, (jemala sem jih 2 meseca) ampak samo 1 tabletko Cipralexa,  čeprav sem šla skozi to isto stisko, kot vi pišete tukaj - grozno mi je bilo kar nekaj mesecev ali pa so prišli dnevi, ko sem samo ponavljala besede v krogu, kot je nekdo napisal.
Ja samo temu posvečaš pozornost, kot da je to najpomemnejša stvar na svetu....pravi pekel sem si znala nardit. Nič drugega ti ne predstavlja takšno strast kot strah pred lastnimi mislimi ki te rušijo, ki ti zbujajo negativne občutke. Oziroma ne čutiš več strasti do življenja čutiš da si ti sedaj samo še ta strah. Kako čudno, kot da si mazohist in uživaš v trpičenju samega sebe z ponavljajočimi zastrašujočimi besedami.

Sedaj je tako, da sem razčlenila, da so to le misli, ki so bizarne, ki se mi jih ni treba bat, da sem v sebi svobodna in da se spomnim na stvari, ki si jih sama izberem iz trenutka v trenutek. Ko se spomnim na besede, ki sem jih sama "demonizirala" skušam videt velikost sveta, ki me obkroža in njegovo lepoto in dobroto ljudi in njihovo človeškost z vsemi stiskami in strahovi in majhnost misli, ki so nepomembne in bizarne in da za njimi kot pravite ni velikega spoznanja. Je le zavesa, ki se odstre, predstava pa je brez zavese prav preprosto lepa. čeprav ni brez težav in vse je še vedno tam. Tako, da sem kar vredu bi vam rekla. Z fantom se lepo razumeva in se veliko pogovarjava to mi veliko pomeni...čeprav razmišljam, da bom morda vseeno začela z terapijo, ker vseeno pa so misli še presotne le motijo me več ne. Jih pa prikličem v spomin par krat na dan, ker po mojem ne moreš, da nekaj zbrišeš le živiš lahko v miru z njimi. Ampak vedno si mislim sedaj, da je tahujše za mano in da če ni tako hudo, da grem sedaj normalno skozi dan in vse zakaj bi jemala terapijo. Ne vem, morda pa bi bilo bolje zame, da bi nardila kuro skoz....strah me je vzet sploh 1 tableto, da mi ne bi voda zastajala ali da se ne bi zelo zredila ali imela še kakšnih drugih stranskih učinkov, saj te kar prestraši ko jih bereš  na navodilih ne.

pomisli

Objem od mene za vse vas borce....modrece:)))

Ja. Bolje mazohist kot zmešan od straha ali pa mogoče sramu, ki hočeta ven.


In to na tisto s predpono "psiho."

Mnogi so zmotnega mnenja, da se da OKM reševati samo z zdravili. TUDI z zdravili se da. Tako kot vse duševne motnje, ima tudi okm lahko vir v potlačitvi.

 Želela sem povedati, da vsebina vsiljivk nima veze z realnostjo. Kar pomeni, da tisto, kar se ti vsiljuje v resnici ne boš naredil, to je samo obramba pred anksioznostjo, ki se pojavlja zaradi nekega drugega nerešenega problema ...Npr. splav, ki si ga omenil, oziroma dal za primerjavo IQ, je lahko zelo stresen dogodek, neke vrste travma in dokler tega notranjega konflikta ne razrešiš, se lahko pojavi ali OKM ali panični napad in podobno.

 Selena tebi bi vsekakor priporočila terapijo. Morda bi tebi zadoščala le psihoterapija, ne vem ali že morda obiskuješ? Potem boš pa videla ali je to dovolj ali morda potrebuješ še AD. Če bo dovolj že pogovor skozi psihoterapijo, potem ne rabiš tablet. Če pa se ti stanje slabša in vpliva na kakovost življenja, potem pa ne omahuj z zdravili, ker se stvar lahko potem samo še slabša, če ne zdraviš dosledno.
LP, Anuška1

Mogoče bo dovolj že, če bo vse to pozorno prebrala.

Iq nima nič s tem......sigurno mi bo pomagalo že če bom prebrala ja, saj mnogokrat bi nam pomagalo če bi se ravnali in zmogli živeli po napisanem ne:)Vidim da nekateri znajo bit zelo psihoterapevtski že drugim tukaj:) na foromu in jim je vse jasno

Anuška 1 hvala za skrb in nasvet. Psihoterapijo že obiskujem vendar ne vem kaj ima ponavljanje besed z spominjanjem otroštva in mojih vlog v njem...tudi tak občutek imam, kot da te psihoterapevt na nek način poniža in ti pove kaj vse nisi..... ko si itak tako nemočan zaradi stiske z vsiljivkami, da nimaš moči, da bi se branil. Si misliš, pa da me še sedaj tukaj ponižuje kot da ne znaš štet do 10. Delala sem diplomo s področja psihologije in proučila veliko knjig s tega področa.  Vendar takrat nisem imela teh problemov in se obtožujem da bi si mogla znat sama pomagat. Strah me je tablet, drugače pa strah in visljivke še obstajajo, le da jim ne posvečam več toliko pozornosti . Vendar me več ne obvladujejo popolnoma. Je pa še prisotna tista notranja stiska, ko nisi popolnoma sproščen. Tudi  nisem prepričana o zdravilu Paroxat če je res dobro.

Ima kateri izkušnje s tem zdravilom,  da bi mi lahko svetoval/a glede stranskih učinkov le tega in ali je bilo učinkovito ....?
Zahvaljujem se vam za odgovor in upam da me ne bo kdo obsodil da "mi  :sesmejem:        vse pomaga že če samo preberem" fajn bi pa blo ja 8)

Oho. Malo je nadutost ven udarila.  :)

Dober psihoterapevt tega ne bi smel početi. Zato bi bilo fajn oceniti, ali se s terapevtom sploh ujameš, ali imaš občutek, da mu lahko zaupaš in se mu popolnoma odpreš... Kompatibilnost je temelj za učinkovitost psihoterapije.
Škoda bi bilo, da bi zaradi neveščega terapevta izgubila zaupanje v sicer zelo učinkovito metodo zdravljenja psihe.
Srečno!

Iq nima nič s tem...zdiš se mi prav nesramen oprosti.....človek ponavadi drugim naprej meče kar je v njem. Tako da glej ne moreš mi pisat tukaj o neki nadutosti. Jaz pišem na forum da bi dobila podporo nasvet ne pa da me bo nekdo tukaj zajebaval.

Ti rešuj svojo nadutost!

Relax.

you 2

Selena pozdravljena!  :rozicodam:

No, jaz sem tudi ena OKM-jevka.
Zelo dobro so mi poznane vsiljivke raznih vsebin, večino teh, ki
so jih navedli že pred menoj pa še kaka zraven.
Pred leti, ko sem se začela spopadat z OKM-jem sem jemala Zoloft.
Pa mi je zelo pomagal.
Pa tudi sama sem se vzela v roke in preštudirala en kup literature,
pa na jogo sem se vpisala, pa pozitivne afirmacije, pa....
Vmes sem tudi zanosila in sem se tudi med nosečnostjo borila z
vsiljivkami. Ampak nisem jemala nobene terapije. Kaka dva meseca po porodu
sem začela spet z Zoloftom in ga neprekinjeno jemala skoraj dve leti.
Trenutno nimam terapije. Vsiljivke pa se občasno pojavijo, včasih v blažji obliki,
včasih bolj hudi.

Ampak zdaj imam orodja, s katerimi si pomagam ( EFT, pa telebane, sproščanje,
pa seveda svojega malčka)  :)


Tudi tebi želim čimprejšnje okrevanje. Pa ogromno volje in sončka v srcu.  :oki:

Držim pesti zate in za vse nas, ki se borimo.  :clap:

Petračka res hvala za spodbudo. Saj meni se isto dogaja te vsiljivke.....ampak tudi se spomnim in tako ampak sedja se mi zdi da kar nekako furam skozi dan. Moj prijatelj tudi je na terapiji z Zoloftom in se super počuti, dela, telovadi in je zelo ustvarjalen tako da morda se bom posvetovala z svojim psihiatrom. Tudi jaz tebi želim vse lepo in veliko veselja z otročičkom:)))

lep pozdrav!

že dlje časa berem forum in danes pišem prvič.

Tudi sama se borim z vsiljivkami, da bi komu ali sebi naredila kaj. Obenem imam občutek, da ne morem do pozitivnih spominov in lepih stvari iz preteklosti. Pride do take anksioznosti, da ne funkcioniram več normalno. Trenutno sem na bolniški, ker službe nisem več zmogla. Vsakdanja opravila in stvari, ki so me veselile s težavo opravljam.
Poskusila sem z alternativnimi metodami, a zaenkrat nisem bila uspešna.
Psihiatrinja mi je predpisala efectin in zolrix. Včeraj me je grabila taka panika, da sem šla v urgentno ambulanto na polikliniki. Dobila sem še helex.

Prosim za kakršenkoli nasvet..

Pozdravljena Vasi,

Ja, kar nekaj nas je tu na forumu, ki se borimo z vsiljivkami, vsak na svoj način. Meni osebno pomaga psihoterapija, pa branje strokovno-poljubnih knjig, ki govorijo o okm, sproščanje, meditacija in druge vaje iz področja čuječnosti...
Marsikateri strokovnjak povezuje vsiljivke z doživljaji in spomini iz rane mladosti, s premajhnim postavljanjem zase v realnem življenju, dr. J. Swartz - zelo znan ameriški psihiater, ki se ukvarja predvsem z okm - pravi, da možgani pri zdravih ljudeh delujejo kot avtomatski menjalnik, pri okm pa kot "navadni" menjalnik pri avtomobilu in moramo mi okm-jevci naše možgane spodbuditi in jih dati v naslednjo prestavo.
Kakorkoli, običajno smo okm-jevci zelo senzibilna in čuteča bitja in ni nobene nevarnosti, da bi komu storili kaj žalega, pa čeprav se mi tega bojimo. Dejstvo je, da take misli ustvarja tisti "bolni ali nepravilno delujoči" del naših možganov in tega se moramo zavedati.
Pomembno je, da svojim mislim ne namenjaš pretirane pozornosti, pač pa jim pustiš, da gredo mimo. To so miselne smeti, s katerimi nima smisla, da se obremenjuješ, žal pa nam povzročajo hudo tesnobo.
Po splošnem mnenju najbolj pomaga KVT, ki te nauči drugače misliti oz. zamenjevati misli in večina psihoterapevtov, ki se ukvarja z okm vključuje v svoje delo to metodo. Lahko si pa tudi nabaviš knjigi:
- Kognitivno-vedenjska terapija za telebane in Kognitivno-vedenjska terapija - delovni zvezek za telebane - obe dobiš v spletni knjigarni Buča za ugodno ceno
Sama pa pogosto jemljem v roke še nekaj drugih knjig, med njimi pa najraje Obsesivno-kompulzivna motnja za telebane (žal samo v angleščini) in Blokirani možgani dr. J. Swartza (ta, ki jo imam je iz l.1997, jaz pa trdno upam, da se bo kdo našel in prevedel najnovejšo iz l. 2011 - Dr. Jeffrey Schwartz's Four Steps, ki je pravzaprav malo drugačna različica KVT).

V vsakem primeru ti svetujem, da razmisliš o psihoterapiji, ki naj bi bila skupaj z zdravili najuspešnejša pri zdravljenju okm ter se naučiš sproščanja za odpravljanje tesnobe.

Drži se!

Hvala Melita,

sem si odahnila, ko si napisala, da so to miselne smeti. Res se nikoli nisem znala postavit zase..zdi se, da nimam dostopa do zdravega dela možganov.Na eno terapijo sem že hodila, samo ne vem, če je prilagojena za okm.

To da se ti to zdi je že dober znak. Zato, ker si s tem povedala, da IMAŠ zdravi del možganov.