FORUM Nebojse.si

Zdravo, imam panično motnjo katera se je pojavila spet po dveh letih. Prej sem hodila samo na psihoterapijo brez AD in je bilo uspešno, no tokrat pa sem morala vzeti AD- Coaxil, ker je bilo nevzdržno. Tudi po teh AD imam zelo močne stranske učinke, danes hvala bogu je bilo že bolje, jemljem pa jih 3 tedne. Imam pol leta starega sina, ki osrečuje mamico vsaki dan :-* Edino mamica se zelo slabo počuti pri motnji pa me zanima kdaj tablete začnejo delovat? :jok: Danes je še posebej žalosten dan zame :jok: :jok: :jok: :jok: Moj partner, ki je drugače zelo razumevajoč in pomaga na vseh straneh, po hiši, pri kuhanju pri čuvanju otročka,....itd, se obrnilo vse narobe,....naj vam opišem:
Včeraj ponoči sem spala samo 2 uri in ker sem bila zelo zaspana, je partner vzel otroka in šel ven pohajat. Jaz sem spala par urc kot ubita ;D Opažam že nekaj časa da je partner zadnje čase zelo nezadovoljen in napet, no ko je prišel domov sem jaz še spala in ko sem se zbudila je sedel ob meni in gledal tv, sinek je spančkal. Jaz nisem niti odprla učk on mene sprašuje kaj bo sinek jedel, sem rekla da nevem, bomo videli. Vse vredu in prav, vstanem pogledam v kuhinjo, kot da je bomba padla, niti za sabo ni nič pospravil, nobene flaške čiste ni bilo in jaz besna sem ga vprašala da kaj ni imel cajta flaško oprat. AAAAAA kot da sem mu nož zabila v srce, med tem časom se je sinek zbudil ga vzel v naročje in ga hranil z mlekcom, jaz sem med tem cajtom čistila kuhinjo on pa je ves čas godrnjal, da je sit, da on vse dela, jaz njemu nazaj da ni res in da je zadnje čase zelo nesramen do mene, kar seveda to ne prizna, ampak pravi da sem bolana za psihjatrijo, še me zmerja, ker imam panično motnjo, točno ve da se bojim on pa me zmerja kot bolano in da bom končala v idriji, da sem ista kot od njegovega prijatelja bivša žena( Psihjatrija), pol je vrgel flaško v mene in me dvakrat brcnil in otroka je še vedno držal v rokah, bogi moj mali mišek je tako začel jokcat jaz pa z njim :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: Partner je šel ven in še se ni vrnil nazaj, jaz res nevem kaj naredit prosim pomagajte :jok: Največji strah me je da doživim panični napad in sem sama z otrokom, moji starši živijo pod mano, ampak jaz jim nič ne govorim o mojih težavah, so zelo nerazumevajoči, še bi se čudili temu, nebi razumeli....Zelo sem žalostna zaradi vsega tega,ampak se ne dam, pred mano spančka moje zlato in mi daje moč. :) Lahko noč :rozicodam:

Mišek... hudo mi je tole brati. Rada bi ti povedala kaj vzpodbudnega, pa se bojim, da pravzaprav ni kaj pametnega reči, le, da vztrajaj, da se drži in da boš verjetno morala še malo potrpeti z AD-ji, ker primejo po mesecu, dveh...
Meni se je zgodilo nekaj podobnega, le da je bilo moje dete staro en mesec, in da nisem imela panike. In moj partner je ravnal precej drugače, če me ne bi lovil po dvorišču, me več ne bi bilo. Žal mi je, da je tvoj partner reagiral, kot je. Ga pa poskušam razumeti in upam, da boš tudi ti to zmogla. Čas, ko nastane družina, je za vse zelo težak, saj moramo sprejeti nove vloge, na katere nas nič prej v življenju ne pripravi. Lepo je, pa tudi izjemno težko. Če so še kake težave, bodisi z otrokom, bodisi s katerim od staršev, je vse skupaj včasih kar pretežko. Tebi prav gotovo ni lahko, vendar verjetno tudi tvojemu partnerju ni. Nikakor ne opravičujem njegovega ravnanja, in brcanje NIKOLI ni opravičljivo, hočem le podati eno razlago, zakaj je morda do tega prišlo. Morda zdaj potrebuje čas, da se pomiri. Verjamem, upam, da se bo vrnil, in takrat, ko bo miren, in če boš uspela biti takrat mirna tudi ti, bi bil morda čas, da se pogovorita. Način, ki ga je izbral, NIKAKOR ni primeren, vendar mu vseeno povej, da veš, da tudi njemu ni lahko. Poskušaj mu mirno predstaviti svojo situacijo, in mu povej, kaj od njega pričakuješ, pa tudi, da se to, kar se je zgodilo, več ne sme. Seveda se bosta še kdaj sprla, ampak meja je. V glavnem, skušajta se mirno pogovoriti, kako bosta OBA pomagala drugdrugemu, predvsem pa on tebi, ker imaš ti težave, da bosta skupaj premagala tole. Upam, da vama bo šlo.
Še nekaj... ženske s(m)o dostikrat take (pa tudi nekateri moški, seveda), da hočemo razreševati v tistem trenutku. Morda pa bi bilo kdaj bolje, če bi se umaknili, se ohladili in se potem pogovorili, pogovor je navadno potem bolj konstruktiven Morda se tvoj partner zdaj hladi...

Vztrajaj z AD-ji, poskušaj na vse načine, ki ti bi lahko pomagali, sodelujta, in uspelo vam bo.

Lahko noč.

Kot je napisala MucaMaca - gotovo je tudi njemu težko, ker se oba soočata s to novo vlogo, ki je, roko na srce, zelo zahtevna.

In, Mišek, prepričana sem, da se Ti bo danes opravičil in se bosta vse pogovorila. Držim pesti zate in tvojo družinico.

 :rozicodam:

pozdravljena mišek.

grozno obdobje preživljaš. sočustvujem s tabo. super je, da si se odločila za zdravljenje in boš ti obvladala panično motnjo in ne ona tebe. kar tako naprej. :)


tole s partnerjem je zaskrbljujoče. nobeno nasilje, psihično, sploh pa ne fizično ni opravičljivo, pa naj bo za izbruh jeze še tako tehten razlog. praviš, da staršem ne zaupaš, ker te ne razumejo. pa vendar, ker živite v isti hiši, bi jaz na tvojem mestu najprej pri njih iskala pomoč. vredno je poskusiti. nikakor se ne smeš izolirat v svoji stiski, obrni se na prijatelje, sorodnike, ki so ti blizu,  poišči strokovno pomoč,.. nasilje ponavadi ni enkratno dejanje, ampak se ponavlja. ukrepaj zdaj. takih zadev se ne da pomesti pod preprogo.

drži se. :rozicodam:

Draga Mišek, ne morem si kaj, da ne bi pokomentirala, ker te razumem kako ti je, čeprav je bilo pri meni obratno-za vse sem bila sama. Mali otrok, pospravljanje po hiši, kuhanje, pranje, hranjenje, predvsem pa skozi samota. Jaz še staršev nisem imela ob sebi. In ravnotako so se mi začeli pojavljati panični napadi, ker sem bila nezadovoljna z vsem skupaj, tiščača jezo v sebi, saj me je pogled na mojega sončka naredil odpuščajočo- NAROBE!!!
Kar je naredil tvoj-da se je fizično spravil nate, je nedopustno. Tudi sama sem to skusila, ko je prišlo tako daleč. Moški so drugačni in zelo egoistični ter imajo svoje potrebe, me pa se posvečamo samo otrokom. Kje pa so naše potrebe? Jih ni, ker moramo najprej poskrbeti za otroka, za hišo, moža, potem pa nam zmanjka časa pa trudi energije. Zato ti predlagam, da se o tem incidentu najprej pogovorita, poslušaj ga in potem povej tudi svoje občutke. Težko te bo razumel, ker on ne doživlja paničnih napadov, zato pa si poišči stokovno pomoč. Boš videla, da je olajšajoče, že ko te nekdo samo posluša, ko odlagaš svoje breme iz duše. Zdrži, misli samo pozitivno in javljaj kako se ti stanje izboljšuje.

Obrcal te je partner, pretepel to je. To moras povedati starsem! Pojdi danes dol in jima povej, da se zdravis za zivci, ker te mucijo strahovi, da je partner do otroka dober, da pa te je pretepel !!! in takoj pojdi danes! Tvoja starsa morata vedeti vs,e kar se dogaja, ker to niso male stvari in je v tvojem bodoce zivljenju moznost nasilja, locitve in odvzema otroka - tebi! Zaupaj se jima takoj! Mogoce pa bos presenecena! Tudi ce bosta do tebe mrzla, morata vedeti, ko tole berem, upam in zaupam v njuno pamet! Da te bosta v bodocnosti scitila, saj si vendar njuna hci, pa zdrava ali bolna, za tepst pac nisi ! Halo! Ne cakat, pojdi dol in ju posadi in jima vse povej! Mogoce pa bosta na tvoji strani in se bo zjokal, da ni tega hotel in odslej priden - samo treba mu je takoj pristrici krila za fizicnme hudobije, navszandje je on pri vas, nisi ti pri njem! In tako mali otroci... Zdaj naredi red, drugace bos vedno v nevarnosti!

Draga Mišek,


mene je zbodlo oz. vrglo iz ravnotežja, da te zmerja in da te je brcnil. Za to ni nikakršnega opravičila. Gre za zametke psihičnega in fizičnega nasilja. Imam občutek, da ni bilo prvič?  Prosim, če napišeš njegovo vedenje do tebe tekom vajine veze, kajti možno je, da  je tvoje počutje posledica njegovega vedenja. In tu je potrebno začeti-njegov odnos do tebe.


drži se, masi

Mišek,

kaj pa počneš s takšnim partnerjem?  ??? Ti, imaš težave, ki jih boš s trdnim delom premagala, on pa..morda bi rabil tudi kakšno psiho-analizo in terapijo! Pomeni se z njim, in ja ostane malo bolj človeški v vajinem odnosu..ker tako ti ne bo v nobeno pomoč! :nehvala:

Srečno!


                                  Dušica

Ojla,
očitno to pišeš malo po dogodku in si še v afektu. Nikakor ne odobravam partnerjevega vedenja, ampak poglej to še z druge strani. Najprej praviš, da vsestransko pomaga in je tudi v trenutku konflikta še poskrbel za otroka, potem pa ga je zbodla tvoja opazka. Verjamem, da človeku v takih trenutkih hitro kaj uide, tudi jaz sem že slišal, da sem "fukjen, če nisem na tabletah". To izredno boli, ker kaže na nerazumevanje tvoje bolezni, vendar je kot rečeno lahko samo nekaj, kar se uporabi (in on to v resnici ne misli). Poleg tega sama praviš, da je zadnje čase napet in je mogoče enostavno eksplodiral. Problem seveda postane, če se to ponavlja, ker potem že lahko govorimo o psihičnem nasilju.
Fizično nasilje je v tem primeru vseeno bolj zaskrbljujoče, ker kaže na odločenost oz. namero. Pa ne razumeti narobe, strinjam se, da psihično nasilje sicer ni nič manj problematično od fizičnega.
No, vsekakor upam, da bosta stvar razčistila, ali pa sta jo mogoče že (partner je mogoče ugotovil, kaj je storil, in se šel ven ohladit?). Mogoče bi pa na tvoj naslednji obisk pri psihiatru povabila partnerja zraven, če bo za in se bo zdravnica strinjala. Kaj veš, mogoče celo sam ugotovi, da je tudi njemu potrebna pomoč.
Smiliš se mi, ker praviš, da so tudi starši nerazumevajoči. Ampak previden poskus pogovora z njimi bi te mogoče presenetil. Ni jim treba povedati vsega naenkrat, mogoče samo, da imaš določene težave, pa boš takoj videla, ali bodo pokazali kaj interesa in pripravljenosti za pomoč. Drugače pa smo mi vedno tukaj, da ti kaj lepega odpišemo.
In ne pozabi, nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Vseeno pa pazi, da jo pravočasno odstaviš s plošče.

 Smokyboy, meni pa se zdi Miskin partner edini, ki tukaj kuha kaksne vroce juhe,  on se znasa nad njo, to je njegova juha. 

Oj, oprosti martinca, šele zdaj sem v celoti prebral tvoj prejšnji post in opazil, da sem nevede plagiiral nasvete glede staršev od tebe. Mimogrede, tvoje odgovore in opažanja po pravilu cenim. Fizično nasilje tudi sam strogo obtožujem in sem napisal, da kaže na namero. Ampak letet dol k njim, vrečt vse iz sebe in rečt, da jo je partner PRETEPEL... hm.
Naj rezimiram še enkrat moje opažanje - post je bil več kot očitno napisan takoj po dogodku, ukrepati je treba, ampak premišljeno, predhoden pogovor verjetno ne more škoditi. Z vročo juho sem mislil samo, da je treba ukrepati trezno, drugače se sproži plaz... Če pa Mišek oceni, da je juha prevroča, jo bo morala sama odstaviti in mi ji bomo stali ob strani.
Lahko pa se seveda tudi motim in bi morala iti takoj na policijo prijavit poskus umora.
Mišek, če to bereš, te podpiram in nikakor ne odobravam partnerjevega vedenja. Javi se še.

Smokyboy, se podpišem  :oki:

Smoky,  te ne razumem sploh, kaj si ti plagiiral, (razlozi), kaksen nasvet in cigavih  starsev in kaj glede mene in ta razlaga na splosno ni zadovoljiva, ki bi utemeljila tvoj presnji odgovor glede skuhane juhe. Še enrkat, MIŠEK nima kaj za popit, pac pa njen, do nje grd moski in ni skrivnosti, ti poa pises, kot da je ona cesa kriva!  :smehko:

Ja Trzinka,  :)  kaj pa bi ti storila na mestu Miške, kaj bi naredila? Partner jo je fizicno napadel, ozmerjal kljub anksioznosti, da jo je še bolj strah in celo obrcal. In ti to podpiras in minimaliziras, ces da "se naj pogvoorita"? Saj takim nic vec ne pomaga. Trzinka, ce ima hci oporo v starsih, morajo vedeti, kaj se med njima zgoraj dogaja, ker ta hci nima nikogar, ima samo forum! Ti pa kimas nasilnemu moskemu?  ??? Ceprav si sama zenska?  Mogoce zato, ker se ti to ni nikdar zgodilo v zakonu. Kljub temu cloveku potrebuje roko, ne pa kritike.

Zenske, ali drzite z moskim, ki ima svoje dobre in slabe dni, v katerih obracuna verbalno ali fizicno s partnerko  samo zato, ker on zna previjati, kot da je to ne vem kaksen dosezek, zarad katerega ima pravico zensko tu in tam bcrnit?  Ona pa mora molcati in biti hvalezna za njegovo skrb za otroka in ga ne sme zatozit?? Po vasem  :smesno:   (ko ded itak nima kaj drugega za delat) Natanko tako ste namrec napisale in podpirale.

In potem se strokovnjaki cudijo, zakaj je v Sloveniji tako visoka stopnja nasilja nad zenskami. Zaradi pomanjkanja druzbene obcutljivosti za ta problem in samega socutja do zrtve !!!!!!!!!

martinca, daj pomiri se in še enkrat preberi kaj je napisal Smokyboy, očitno nismo na isti frekvenci. Preveč površno prebereš in odreagiraš nepremišljeno z napadom.
Nihče se ne strinja z fizičnim in psihičnim maltretiranjem, nasprotno, obsojamo ga, vsi.....malce se nauči brati med vrsticami  :rozicodam:

Če te že zanima, je tudi moj bivši fant mene udaril, parkrat, sem bila zaradi tega na urgenci in taka dejanja so nesprejemljiva in obsojanja vredna, zgrozim se ob tem......

Trzinka, razumela sem cisto dobro. Ce pa je tako, pa bi lahko bila toliko bolj solidarna do zrtve nasilja, med drugim dusevne bolnice kot smo vsi tukaj in se ne bi nikoli podpisala pod Smokyjev post, kjer nasprotuje mojemu nasvetu  Miski, da naj pride dol k starsem in jim pove o fantovem grdem odnosu do nje in nasilju! Tako da sem jaz razumela vajino mnenje cisto dobro. Bistvo je razvidno dobro.

Ampak Misek nima nikogar in to je hisa starsev, ona nima kam oditi, ko se bo nasilje stopnjevalo. Ze zdaj je kriticno! Kaj bo naslednjic in vsak dan, ali bo njeno zivljneje spremenjeno v strah pred treznim norcem? Ti so še hujsi kot pijani. Ne spostuje je, ima jo za nulo in poleg bo kmalu imel druge zenske. To gre vedno po isti poti in vedno je enako, ni ovir, ce se mu bo zdaj pustila!  Ni je kar tako obrcal, ampak ke nekaj v njem takega, taksen clovek je pac on, niti opravocila ni in nic! Trezen!

Vidva pa se ne strinjata s tem, da starsi to vedo, kar je cisto podpiranje nasilnezevih dejanj. Namesto tega eni raje modrujete, kako ste proti nasilju. NI VIDET, ce eno mislite, drugo govorite in tretje ponujate kot resitev - celo molk,  ker je tip priden in menja plenice!

zgleda da eni nic ne veste o nasilju v druzini in zlorabi, posebno dusevnega bolnika. To bi nas moralo skrbeti vse, da je ranljiva populacija dosti bolj podvrzena razlicnim oblikam izkoriscanja, ekonomsko, fizicno.. Danes Misek, jutri kdo od nas. In namesto pomoci dobis jezikovo zupo, ces da ima nasilnez svoje pobleme itd. Kje smo, kam smo prisli... :(

ah, martinca  :rozicodam:,  nisi dobro prebrala in še enkrat ti svetujem, da se pomiriš....mogoče pa jaz ne znam brati  :kiselnasmeh:


Mišek, poizkusi ponovno it na psihoterapijo in nadaljuj z ADjem, vsekakor pa se moraš resno pomeniti s partnerjem. Vem, kako je če nimaš od nikogar podpore. Če se s starši ne razumeš dobro, dvomim, da boš tam dobila posluh in pomoč. Nihče od nas ne ve, kako ti stvar doživljaš in kako je bilo v resnici...ali je že kdaj prišlo do fizičnega obračuna in podobno. Je pa takole, če te enkrat udari, te bo spet...in mislim, da si tega ne zaslužiš, da te je pa pred otrokom, pa še toliko slabše.... :rozicodam:

 :oki: se strinjam z napisanim...

martinca,

očitno res nisi na frekvenci, se strinjam s trzinko. Glede staršev sem se strinjal s tabo, dejansko sem napisal enako kot ti, naj se pogovori s starši (ker sem nevede napisal isto kot ti pred mano, sem se pohecal s plagiatom). Na tak način sem tudi hotel preprečiti, da bi moj post razumela kot nek napad. Za razliko od tebe sem predlagal le drugačen, bolj umirjen pristop. Sicer pa bi v neki normalni diskusiji poskušal dopolniti svojo "nezadovoljivo" razlago. Glede na tvoj stil pisanja (trije stavki v enem slovnično nesprejemljivem stavku brez šumnikov s pretirano uporabo vzklične intonacije; ikone, ki jih lahko razumem kot znak posmehovanja ali mongoloidnega začudenja), da tvoja zavzetost že meji na histerijo in bi bil vsak moj poskus obsojen na neuspeh.
Tolaži me, da me za razliko od tebe vsaj trzinka ne obravnava kot še enega moškega, ki samo podpira nasilje nad ženskami. Tvoja zaslepljenost v tem oziru je pravzaprav skrb vzbujajoča in zadosten razlog, da s tem postom zaključujem brezplodno debato s tabo.
Mišek se bo sama odločila, ali bo tvoj nasvet upoštevala. Pravzaprav se je to že morala, ker bi po tvoje morala v nizkem štartu vdreti dol k staršem, jim razložit, da je sveže pretepeni živčni bolnik, in skupaj začeti planirati, kako bodo preprečili, da ji partner ob ločitvi ne vzame otroka.
Za konec še enkrat poudarjam, da nasilja niti slučajno ne odobravam in se strinjam, da bo Mišek morala resno razmisliti o prihodnosti z omenjenim partnerjem. Najbrž res velja, da če te je sposoben  udariti enkrat, te je sposoben še kdaj. Se pa mora vsak posameznik, ki najbolje pozna vse okoliščine dogodka in to drugo osebo, sam odločiti, s kakšnim pristopom stvar razčistiti.

Slavka, se bojim, da bo nekdo tvoje strinjanje razumel kot vojno napoved.  :)

Smoky, ni vredno zate casa zgubljat  :ne:  Mislim, da sem bla vseskozi dosti nazorna, ti pa vse spreobrnes.

Trzinka, tudi ti se pomiri  :pomezik:

Problem pa je to, da starsi avtorice ne vedo niti, da ima  anksiozne motnje.

Trzinka, tudi ti se pomiri  pomezik


Sem čist asertivna in mirna, nič bat....ne napadam in ne grizem, pomembna je odrasla in zrela, mirna  komunikacija, nikamor ne pridemo z napadalnim tonom, mar ne.....

Toliko besed za prazen nič? Mišek se je obrnila na nas v svoji stiski, sedaj pa se je vse skupaj sprevrglo v dokazovanje "kdo od nas ima prav"... to pa njej ne bo kaj dosti pomagalo.



Ne vem, zakaj bi bil to problem? Tudi moj oče ne ve, da imam anksiozno motnjo ter, da jemljem antidepresive. Vsak se sam odloči KOMU bo povedal za težave, ki ga pestijo. Če Mišek svojim staršem tega ni zaupala, ima verjetno že svoje razloge.

Predlagala bi, da pustimo medsebojne zamere in dokazovanja, ter se usmerimo v spodbujanje avtorici te teme.

Jaz sem za. Me pa malo skrbi, ker se Mišek nič ne javi, da bi nam sporočila novice, ali pa vsaj dala znak, da nas še spremlja (saj ne, da bi zadnjih deset postov kaj zamudila :) )

Trzinka, ti si mi prva rekla, naj se pomirim, zato ti svetujem isto. Ampak zdaj pa imas pomoc in ze poslusam na racun mojega pisanja, celo moje uporabe smeskov in sumnikov, kot da ste otroci!  Vsebina pisanja je po moje še vedno na prvem mestu, ni na prvem mestu zunanji celofan in fina komunikacija, ki je vsak  ne prezmore in niti slucajno zato ni manj ali vec vreden.

Moja vsebina je bla v resnici usmerjena samo v problem avtorice. Jaz odlocno pravim,da je treba takoj prepreciti  partnerjeve  izpade, dokler je še mlad. Morda, ce bi starsi Miska vedeli za njegov odnos, bi morda kljub nepoznavanju dusevnih motenj stopili na njeno stran in ze zaradi nasilja od njenega partnerja zahtevali, da se v njihovi hisi do njihove hcere in otrok obnasa normalno! Na to sem  jaz ciljala. Ceprav odnosi med Misko in starsi ocitno niso topli, ampak nikoli se ne ve, morda bi jo zascitili. Misek je za vse sama in nihce ne ve, kaj se ji godi, kar pa je za zrtev nasilja najslabse.

Smokyboy, mene tudi skrbi.

Ja, saj morda se pa ravno zato ne javi...  :unsure: Tudi jaz upam, da bo zopet kaj napisala, kajti le tako ji bomo lahko tudi mi kaj svetovali...zgolj pisanje naših postov ne bo premaknilo stvari na bolje....tudi tukaj je namreč, kot vsepovsod, potreben "dialog".


P.S.: Smokeyboy, tvoji posti so mi prav všeč  :oki:

se čist strinjam Slavka  :oki:


upam, da si u redu Mišek :rozicodam:, zjokaj se, ti bo lažje, potem pa poizkusi zbrati moč in narediti prve korake, kakršnekoli, samo, da bo bolje... :rozicodam:

Dragi kolegi,

kot je Slavka ugotovila, nas je besedni dvoboj malce zanesel, pa sem tudi jaz pozabil, da ne gre za dogodek od včeraj. Sedaj bo tema počasi stara dva meseca (je pa morala biti tema, ko sem jo jaz ponovno odprl, še v seznamu na prvi strani tem podforuma) in stanje se je vmes verjetno že kaj spremenilo (iskreno upam, da na bolje). V tem smislu izpade naše kreganje, kaj naj Mišek stori, skoraj smešno, čeprav problematika debate to vsekakor ni.  Mišek je bila sicer aktivna še v začetku tega meseca, tako da očitno še preverja, ali je kaj novega. Prepričan sem in jo za vsak slučaj k temu še posebej pozivam, da nas razsvetli s tem, kako se je vse skupaj razpletlo.
Če se bo izkazalo, da je storila to, kar ji je martinca svetovala, in je tako izpadlo najbolje, se že vnaprej posipam s pepelom. V vsakem primeru pa sem zakopal bojno sekiro (pa ne da sem jo sploh kdaj izkopal) in v krog pošiljam pipo miru.  :kadim:

 :kadim:

 :kadim: se pridružujem, tema ni niti tako stara, je še vedno brez razpleta dogodkov....

No no, kaj se pa greste, prav sem se nasmejala  :sesmejem:  Jaz se zelo opravičujem, ker se nisem prej javila, otroci mali in veliki(mož) :seznojim: Tako,...ufff sploh nevem kje začet???? Kot prvo se vsem zahvaljujem na odgovorih res ste zlati da stojite ob strani :rozicodam:
Hmmmm, nič, ležim na postelji, levo od mene partner smrči, desno v posteljici moje dete sladko pančka, jaz pa bedim, spi se mi za znoret, nemorem pa zaspat, kronično sem že izčrpana....
Vglavnem, situacija z mojim partnerjem ni lih bleščeča, udaril me več ni od takrat, je pa poskušal in se je kontroliral imava pa cele bitke-naši pogovori ki so bili enkrat umirjeni so postali samo kričanje in žalitve :'(
Meni se srce para, ker najin otrok to posluša :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( Da vam ne dolgovezim, oba sva kriva in izčrpana, ne opravičujem njegovega vedenja, daleč od tega!!! Jaz sem sigurna, če nebi imela paničnje motne, da se to nebi dogajalo, ker bi takrat stvar vzela vse v svoje roke, ker pa sem paničar, to partner podzavestno ve , izkorišča na tak način mojo šibkost, ve da se bojim ostati sama......jooooj še in še je tega, nisem niti jaz zlata, imam zelo ojster jezik, ko čutim nevarnost napadem, včasih tudi preveč burno, za to pa sem zahvalna moji materi!!!!!  Moja mati ve da sem paničarka,kakšni so njeni odzivi vam nebi govorila......nebi vas rada morila o vsem tem, mene bolj zanima ena stvar: COAXIL tablete jemljem že 3 mesce-obup od obupa, počutim se groznoooo, take stranske učinke pa še nikoli, res da prvič jemljem AD, samo to je noro res, slabše kot preden sem začela jemati? Nemorem več tako funkcionirat, zaspana, izčrpana, vrtoglavice, slabost, in še in še....sedaj grem res spat, se oglasim jutri zvečer, da preberem kaj sem vam napisala,hahaha, se mi na pol spi, pa je verjetno milijon napak, se opravičujem :rozicodam: Lahko noč :closedeyes:

Najbolj vazno je zdaj prav zdravilo.  Nisi edina, ki ji Coaxil ni pomagal, 3 mesece pa je vec kot prevec trpljenja, zato poklici psihiatra in ti naj menja antidepresiv za enega ucinkovitega! Po telefonu mu povej, mogoce ti bo samo po telef. pogovoru takoj napisal nov recept, da ne cakas vec. Upam!  :rozicodam:

Hm,videti je, da pat pozicija še kar nekako traja. Sem bil v podobnem položaju, ampak se je stanje izboljšalo. Glede zdravil pa se strinjam, da je 3 mesece dovolj za vsak AD da prime, ali pa ga je smiselno menjati. Vprašanje je le, koliko varne izbire je pri tem, če slučajno še dojiš.
Drugače sta pa zaspanost in otopelost pogosta spremljevalca zdravljenja z AD. Je pa tako, da se po določenem času telo verjetno nekoliko prilagodi in se to ne kaže več tako izrazito.
Me veseli, da smo te nasmejali. Bi te še, ampak ne na tak način kot prej. Zanima me pa vsekakor, kako se je stvar razvijala. Praviš, da pogovori niso več to, ampak tekmovanje v kričanju. Joj, ko le ne bi poznal teh stvari iz prve roke. Za dojenčka verjetno ni prijetno, ampak ko otrok začne te stvari razumet, pa to postane zanj prava travma. Pa ne mislim zdaj, da lahko z ukrepanjem počakaš še leto ali dve.
Že to, da te je partner poskušal ponovno udariti, je kritičen podatek. Verjamem, da pride kdaj do tega, da bi človek nekomu najraje primazal klofuto, ampak če to tako pogosto in očitno nakaže, potem je neodgovorno predlagati strpnost.