FORUM Nebojse.si

Hej usem forumašem, nism glih nov na tem forumu, nekateri me že poznajo iz chata nekateri so imeli to nesrečo, da so me celo v živo spoznali :sesmejem:

V glavnem rad bi se mau predstavu in dobu čimveč nasvetu od vas, kako bi si kej pomagal, kajti te dni sem se spet znašel v spirali ki me vleče navzdol. Ta spirala asocialnosti, popolne izolacije, prenajedanja do onemoglosti, izogibanje dnevnih dejavnosti, razen obiska trgovine, se spet nekako nakazuje in že večkrat se mi je prej ponovila, trajala je po mesece in v katerih sem lahko pridobil tudi po 15kg. V glavnem imam hude probleme z lenobo (tudi zato sem dolgo odlašal s to temo), muči me res nizka samozavest in samopodoba tako da imam sf, med ljudmi se sploh ne znajdem oziroma imam celo močno neprijetne občutke, še posebi če me hvalijo, hud problem imam tudi recimo  s klicanjem po telefonu, delavnih navad nimam, faks mi ne gre nikamor, punce še nism meu v živlenju, hobijev nimam, pravih  prijateljev tut ne, zaupnikov tut ne. Starši me pustijo na miru, od mami imam vse kartice in jaz hodim v trgovino, kar je tko kot če bi mačku dau klobaso merkat. Jemlem Paroxat že pol leta, je mau boljš ampak da bi pa reku zdaj je pa use drugač ni, je bolj kot ne isto. Hodim po raznih skupinah za samopomoč in tko.  Denarja tut nimam ker se bojim it v službo, ker imam pred sabo očetove besede, kako sem nesposoben, tut strah me je poklicat kamorkoli. Praktično skoz sem na internetu, na forumih in klepetalncah, kjer edino spoznam dekleta, seveda ne v živo,  pa še tiste ki se ne ustrašijo že na začetku in mi skušajo pomagat pol napadem, da se sam norčujejo in da mi lažejo in tko in pol mi je takoj žau sam mi ne oprostijo več. In tko je že 22 let. Sprašujem se kaj v mojem razvoju je šlo narobe in ali sem že zavožen toliko da mi ni več pomoči, ker se mi zdi da bi lahko v živlenju veliko dosegel. Ful me je sram v bistvu ko to pišem sam tko je.

Hvala za vaše nasvete, vaš johnko :)

Tako, na hitro, ker ... je že pozno in po pravici povedano ti lahko jaz pomagam mogoče ene 3%. Ostalih 97% boš moral narediti sam. Ajde, kakih 30%-40% ti (že) pomagajo kak terapevt, ADji in/ali skupine.

Torej. Za razreševanje tvojih problemov ni kaj prida pomembno, kaj jih je povzročilo. Manj ko boš vrtal vase za vzrokom, boljše bo in prej boš napredoval. Vzroki so, ampak tudi če bi jutri doživel razsvetlenje in bi jih spoznal v nulo, bi ti to manj pomagalo kot pa en čisto majhen korak ven iz špirale. Recimo ... da bi šel ven nahranit race ob Ljubljanici zraven Fužin.

Kot drugo - ja, veliko boš dosegel v življenju. Kaj točno, ne ve nihče. Ampak potencial imaš, in če ne poizkusiš, ne boš nikoli izvedel.

Kot tretje - ne bo šlo od danes do jutri in ne bo šlo, če boš naenkrat reševal vse probleme. Naštel si jih ogromno. Kateri izmed njih se tebi zdi najlažje rešljiv? Klicanje po telefonu? Sprejemanje pohval? Faks? Prijatelji? Spravit hranjenje pod kontrolo? Začeti s službo? Izberi si nekaj, pa vprašaj za pomoč pri izbiri in reševanju tukaj ter seveda na skupini. Na začetku boš moral res ogromno zaupati drugim, da nisi en kreten, ker sploh sprašujejš take stvari, da so problemi rešljivi in da nasveti niso bullshit. Ampak po prvem koraku bo vsak naslednji lažji.

johnko, čau!

imaš nizko samozavest in praviš, da nimaš delovnih navad. tisto česar očitno nisi dobil od staršev, je dovolj spodbud in zahtev in istočasno pohvale za tisto, kar bi dobro opravil, kar pomeni, da imaš težave z občutkom sposobnosti, lastne vrednosti, itd. seveda je najlažje človeka kritizirati in mu reči, da iz njega nič ne bo, kot pa ga kaj koristnega za življenje naučiti. tudi druga plat: razvajanje, tlačenje denarja po žepih, da ga lahko uporabljaš do onemoglosti in dokler je, ni ok.

johnko, zdaj si odrasel in samo ti lahko pretrgaš ta krog neljubih dogodkov, ki so te spravili v situacijo, katero opisuješ. ti si lahko dokažeš, da zmoreš, ti lahko poizkusiš in samega sebe spodbudiš, pohvališ, itd.

V resnici ti nihče nič slabega noče. občutki ogroženosti in slabih namenov so v tvoji glavi. sicer pa tudi, če kdo ne želi dobro, zakaj bi takemu človeku sploh pripisal kak pomen. sam odločaš in uravnavaš mejo, do kam koga spustiš, se meni zdi. ko se tega zavedaš, potem s tem tudi bolje ravnaš.

sama ti svetujem kako tekaško ekipo. najlažje je začete pri fizični aktivnosti in si tam dokazati svoje sposobnosti. potem lahko nadaljuješ pri branju knjig, ki te duhovno in notranje zganejo inprebujajo. istočasno pa se trudiš držati še ostalih obveznosti, ki ti jih nalaga življenje (študij, občasno delo itd.). Zavedaj se, da je tvoja naloga, da nekaj počneš v življenju. kdor ne študira, naj si poišče delo itd. vestno izpolnjuj svoje naloge in če od tebe nihče nič pametnega ne zahteva, zahtevaj to sam od sebe.

popravi pa notranji monolog. če boš opazoval, kaj je tisto, kar si vedno znova dopoveduješ, ko ti recimo kaj spodleti in ko ti gre nekaj dobro, bš videl, da je to navadno tisto, kar so ti govorili drugi v otroštvu, pretežno starši. zakaj težko sprejmeš pohvale? ker jih nisi vajen in ker te že kritika, ki tej pohvali sledi, lahko povsem podre. preveč daš na to, kaj menijo drugi. to kar povejo drugi so kot neka ogledala, nekatera so ok, druga izkrivljena, ampak tega si ne ženi k srcu, skušaj pa tisto, kar ti povedo obrniti sebi v prid. določena so neuporabna, zato jih mirno zavrzi. poslušaj, kaj od tistega,kar ti drugi povedo nate deluje dobro in kaj slabo. vzemi dobro.

notranji monolog se lahko popravi s prigovarjanjem drugačnih vsebin, z neke vrste afrimacijami. če boš kdaj zbral dovolj denarja (jaz ga zaenkrat še nisem  :sesmejem:), razmisli o EFT-u (emotional freedom therapy oz. metoda čustvenega sproščanja). te tečaje vodi Sabina Šilc, se mi zdi, najdeš pa prirošnik o EFT-u na internetnem spletu. splača pa se obiskati še tečaj. jaz ga bom enkrat ko pride primeren čas za to ;)

ko sem omenila knjige, ki te notranje prebujajo - ne bi sama tu posegala po new age-u. raje ti pošljem seznam knjig iz Perkovega programa na privat, glej privat sporočila.

glede prenajedanja pa ti povem, da gre najbrž za čustveno potlačevanje in dušenje nelagodja. to ni ok. potolažiti se moramo z mislijo, ki potolaži in da razumevanje. prigovarjanjem oz. avtosugestijo, ne pa da v telo bašemo velike količine hrane. poskušaj naslednjič, ko pridejo občutki tesnobe ravnate drugače in si povedati kaj spodbudnega in prijaznega. še enkrat: spodbudnega in prijaznega!

no, toliko od mene. kot vidiš, nimam čarobne palice, ki bi ti pomagala, imam le nekaj receptov, ki preverjeno delujejo, skuhati pa si boš moral sam in nihče ne morem tu nič narediti namesto tebe. ko boš izboljšal odnos do sebe, boš imel boljši odnos do drugih in tudi drugačni ljudje se bodo limalina. do tja pa je še nekaj dela. ;)


srečno!

maja

Zdravo, Johnko!

Dva dobra odgovora si že prejel. Mogoče še jaz iz moje bolj osebne izkušnje - moj oče je (bil) precej strog, zna videti negativno, tudi če ga ni, kritiziranje je njegova specialnost, pohvala po njegovem kvari ljudi. Tak sistem je pustil posledice na meni in mojemu bratu - vsak pa jih izražava na svoj način.
S Trinozavrom se glede kopanja po preteklosti lahko le pogojno strinjam. Po moji izkušnji je dobro narediti pregled čez te otroške travme (seveda ne v smislu, da vse skupaj v celoti še enkrat podoživljamo in se valjamo v samopomilovanju), zato da spoznamo, kakšni nefunkcionalni vzorci so nam bili s tem vtisnjeni, da lahko v svojih notranjih pogovorih jasno izluščimo besede, ki jih generirajo naši intojecirani starši in se potem postopoma učimo, da jih preslišimo, da na nas nimajo vpiva (je pa to dolg in nič kaj lahkoten proces). Poleg tega je tudi fajn začutit in varno izrazit vso svojo (upravičeno) jezo nad temi ljudmi, ki so nam tako škodovali. Kot otroci te možnosti nismo imeli, saj smo bili odvistni od staršev, kot odrasli pa lahko damo notranjemu otroku priložnost, da izrazi, česar nekoč ni smel. To je skoraj nekakšna tabu tema, da se razjezimo na starše in tako sprostimo del svoje zatrte energije. Bodo reakcije v smislu: pa saj drugače niso znali; so storili, kar so v dani situaciji zmogli ...ipd. In tako zopet zatiramo sebe. Več o tem si lahko prebereš v knjigah kot sta: Upor telesa in Drama je biti otrok.
Če so rane hujše, je fajn skozi vse to z dobrim psihoterapevtom (za brezposlene in študente mislim, da se v LJ dobijo zelo sprejemljive cene), sicer nas naši že močno utečeni obrambni mehanizmi hitro potisnejo nazaj v stare vloge. Je pa treba delat, to pa ja - Trinozaver ima glede tega zelo prav.
Johnko, imaš kakšno idejo, zakaj lezež nazaj v tem času? Se je kaj posebnega zgodilo? So te ponovno zbodle kakšne zunanje kritike? So prisotni kakšno dodatni stresni dejavniki?

Hvala za odgovore, kar težko sem se spravu brat kaj ste napisal. Mau mi je blo pol žau, da sm odprlu to temo ker je sam še en dokaz več bede, tuki neznanci vejo več o men, kt pa npr. starši, k najbrž ne vejo sploh nič o men, kaj mislim in kaj mi je. Ja pač ja na staršem sem jezen, sploh na očeta s katerim sploh ne morm več normalno komunicirat. Zjutraj mu ne rečem niti dobro jutro, pač on je kriv, ker me je vedno zabijal in se norčeval iz mene, mami me je pa preveč ujčkala pa razvajala. Po drug stran me pa še vedno vzdržujejo, a ni pol nehvaležno bit na njih jezen? Pa use kar sem recimo hotu jaz sam, kakšno aktivnost pokazat, vedno sm slišal nazaj to ni zate, to ti ne boš zmogel in sem se tko pasiviziral. Nikol nism dobu podpore doma.
Hmm kaj mi je to sprožilo spet to spiralo? Tist kot vedno, faks. Vsak dan obveznosti od osmih zjutri do 4rih popoldne, velik domače naloge, zraven pa še vsak teden nov kolokvij. Količina dela, ki se ne zmorem pripravt da bi ga delu. To me useskupi obremeni tok, da  pol s časoma čist pustim use skupaj, tut obisk predavanj in vaj, kaj šele resen študij. In recimo zdej sm tik na tem da spet pustim use skupaj, včeri recimo že nism šeu na predavanja, dons pa komi pa komi se se spravil, pa tut ko sedim v klopi si želim it dam pa spat it v pojstlo. Pa tudi na te skupine za samopomoč sem z veseljem hodil do še kakega tedna nazaj, danes je ena spet, pa po njej neka zabava v centru spet nimam veselja it in se mi ne da, ampak se bom kar prislil. Najhujš je pa to, da ko so se mi prej dogajale te spirale sem si nekako želu ven, tokrat sem pa čist otopel. Nič ne čutim, nbene tesnobe, sprijaznil sem se, vdal, vseeno mi je. Samo doma bi biu, jedel in spal. BMK za vse. Upam, da bo tole kmau minilo.

Johnko  :rozicodam:


Evo...vse to se odraža v tvoji samopodobi in samozaupanju....če ti že doma povedo, da "nikol ne bo nič iz tebe" je težko potem verjet v nasprotno, ne.  :kiselnasmeh:

Prav gotovo je v tebi veliko sposobnosti, je pa prisoten velik strah pred neuspehom, ker misliš, da bo to dokaz "kako prav so imeli...res sem luzer".
Vendar skrivanje in neaktivnost tega ne bosta odpravila  :ne:....enostavno je potrebno it v akcijo ter tvegati in vztrajati, pa tudi, če ni takoj pozitivnih rezultatov.

Saj si bil zadnjič na predavanju A.Meško, si videl kako na nas vplivajo informacije, ki nam jih vcepljajo od malega....pa tudi, da se da to preseči oz. spremeniti.

In prav gotovo ni lahko splezati ven iz spirale utečenih vzorcev obnašanja...tudi jaz blodim znotraj njih in iščem variante, da najdem neko pametno rešitev.

Meni je pa všeč, da si odprl to temo, povedal kaj te teži...tudi to je del "spreminjanja" sebe...  :oki:

Pozdravljen Johnko,

meni se tudi zdi vredu, da is odprl temo. Ne samo, da boš sam dobil kakšen koristen uvid v svoje težave, ampak boš lahko tudi drugim kaj pomagal.

Sicer pa takole. KO sem se jaz počutila, da gre samo še navzdol mi je pomagalo, da sem si naredila urnik in ga skušala čim bolj upoštevati. Npr. sedaj mi je prišlo že v navado, da zjutraj najprej telovadim, potem poskrbim za domače živalice itd. Če imam neko shemo, kako bom začela dan, čutim več volje, smisla.

Morda bi ti pomagalo, da si narediš en neprezahteven seznam, kaj bi rad naredil in ga izpolniš. Občutek je dober.

Skušaj pa biti potrpežljiv in ljubeč s sabo...s tem si največ daš.  :pomezik:

Johnko, glede na to, da si po enem izpuščenem dnevu šel spet na faks in da se nameravaš “prisiliti na skupino“, si začel vrteti tole spiralo navzgor. Čestitam!

Zdrži še malo. Veš, da so prejšnja slaba obdobja minila, in podobno bo tudi tole. S tem da ... tole obdobje niti ni bilo v celoti slabo - te je toliko zmotiviralo, da si o njem pisal na forum.

Sicer pa dam tudi svoj glas za urnik.

Ja, to o jezi na starše je zelo zapletena tema - tudi ti čutiš pri tem konflikt. Poskušaj si pomagati s tisto shemo, ki nam jo je A. Meško narisala: npr. tvoj oče ni v celoti slab (saj te je pripravljen npr. finančno podpirati in skrbi zate), torej je kot pečica v redu, slabi pa so nekateri njegovi piškotki (zaničevalni odnos do tebe) in na te si upravičeno pošteno jezen in bi jih najraje zdrobil v drobtine. Tako pač je in mi v sebi smo ustrezno opremljeni, da zmoremo to kontradiktornost sprejet... a kot vse, kar je pomembnega, počasi.
Sicer pa kot ti je dobro napisala Betka: bodi potrpežljiv in ljubeč do sebe; pogovarjaj se sabo in prigovarjaj si tako, kot bi v preteklosti želel, da bi ti starši. Bodi na nek način dober starš temu novemu Johnkotu, ki se rojeva, poskušaj se naučiti, da ga pohvališ za opravljeno delo in napore (pa ne zdaj vzet nekih ultra visokih kriterijev, skušaj se z njim veseliti že malih dejanj - vse to kar bi moral tvoj oče v preteklosti).
Faks je odličen poligon za učenje - pa vzami si več časa, to bo 100x bolje kot nič, kot zbežat. Vzami si 2 leti za en letnik. Glej, si v težkem položaju in nič ni narobe, če v začetku potrebuješ več časa, tudi za ukvarjanje s sabo, za bodrenje ... Da le vztrajaš, Johnko. Ker to pa veš, nihče ne more namesto tebe.  :pomezik:
Drž se!

....glede na to, da sodelujeva v "živo" ti bom napisala, da sem ponosna nate, ker si si odprl temo. To je velik oz. ogromen korak, da si začel pisati o sebi in bodi ponosen nase.



se vidiva pubec

masi  :rozicodam:

Ni.

Oziroma, jezen se itak ne "splača" bit na nikogar. Ne rabiš pa imet slabega občutka, če se kdaj grdo odzoveš, zaradi tega ker te pač vzdržujejo. Poznam to stvar. Ta občutek pa spet izvira iz tega, ker misliš, da si ti slab, da si ti nekaj slabega naredil, da se ne sme biti jezen na starše, ker ti dajejo denar in hrano, obleke, itd.. Ko boš naredil ta "miselni preskok", potem ti postane to praktične vseeno, to opazijo tudi oni in njihov odnos se prav tako spremeni. Torej, bolj boš mlel o tem, se upiral, bolj te bo mama ujčkala in slabši bo odnos z očetom. Ker čutijo, da si nezadovoljen, mamo zato skrbi, oče pa misli, da zabušavaš in ne veš kaj bi sam sabo.

Če ti nekdo hoče pomagat in ga ti nadreš tko k si mene,js osebno nism več člouk da bi prenašala da me ljudje nadirajo za brez veze oz. brez razloga in s takimi js nimam kaj skupaj iskat.Zato ne jemlji kar vseh da so lažnivci pa hinavci...

Js osebno sem sama in s člani tega foruma prilezla iz res tiste ta močno temne luknje ampak sem si rekla da zmorem in da hočem da se mi življenje spremeni,tko da boš mogu si sam rečt kaj in kako želiš spremenit in delat na tem,samo se nebo nič spremenilo

Bejbe zdaj boste ljubosumne: midva z johnkom sva se poa srečala pri dr. Rejcu, haha. Jaz ga pa zdaj poznam. Ne vem, kako me je prepoznal, ampak me je in vprašal, če sem majč :D

maja

Long shot, ampak rekel bi, da zaradi slikice pri tvojih postih.

 :sesmejem: :sesmejem: majč, tudi midva se že poznava....je fajn dečko, ne?  :pomezik:

jONHKO, DAJ SLIKICE  ;D

 :sesmejem: :sesmejem: martinca...a si radovedna  :A)

Sem, Slavka. Poznam nekaj forumasev po slikah. Sama se ne dajem gor. Ker pa Jhonko skoz govori o samskosti, naj se malo pokaze. Sicer ne verjamem v moznost prek neta. Vem da to ni stvar te teme, a se je dotika. V njem ne vidim fanta. Samo radovedna, imas prav. In si mislim, da bi bla pozitivno presenecena in da bi si sigurno rekla, da je Johnko en fajn fant  :oki: samo malo zakompleksan  ;D  (smo vsi). Ker je Majc spoznal, si mislim, zakaj ne bi mi še njega poznali  :wav: Sama se ne mislim dati spoznati, tako da. Kaj tocno si s tem vprasanjem v zvezi z mano mislila, ne vem. IN kak kaj 'švic bar'? Jaz sem ti rekla, nr ga zapret.   :oki:

Martinca  :) carica si, res.


Nič nisem mislila konkretno...pač, tako sem te malo "pohecala". Mogoče ti pa morda Johnko pošlje sliko na ZS, zdaj, ko je prebral, da bi ga rada tudi ti videla.  :A)


Martinca...po daljšem "počitku", bo danes spet odprl svoja vrata, za občasno obratovanje...  :pomezik:

Hvala, ti tud si, Slavka  :rozicodam:

Jonhko, da ne bos kaj zameril  :)

Zdravo Johnko… evo dolg sem rabu da kaj napišem pa ni bila lenoba vmes enostavno se mi ni dalo  :onaposlusa:

Problemi s puncami  :A) joj kako znana zgodbica… ja glede na to da sem pri mojih rosnih 26letih še vedno samski in da vmes ni bilo niti ene punce ( če je kera zaiteresirana nej piše na ZS :zardevam: ) te razumem kaj preživljaš. Sploh v teh prazničnih časih je izjemno naporno in pa res tudi pri meni pridejo trenutki, ko si enostavno želim da temu pač nebi bilo tako… ampak jebat ga samski smo. Ni kej narediti razen morda tega da gremo malo več ven, dokler se ne pojavi spet druga ovira, ki pa je veliko večji problem kot to da smo samski.
Slaba samopodoba in pa nizka samozavest sta res posledica vzgoje in vzorcev, ki smo jih pobrali od staršev ali pa od okolice kjer smo preživeli svojo otroštvo. In če imaš »srečo« se otroštva sploh ne spominjaš, ker si ga uspešno potlačil in jih zaklenil globoko v spomin. Ampak podzavestno ti še zmeraj ostane en vzorec, ki ga vlečeš s seboj pa čeprav ubistvu ne veš kje in kako je pristal pri tebi. Ampak v tebi odkrit ga boš mogu (če ga še nisi) in ga predelat sam ali pa s pomočjo skupine. Tako da se jih le redno udeležuj, ker ti veča samozavest, ker veš da te skupina ne zavrača in te spoštuje in sprejema takega kot si (samo kaka punca več bi lahko prišla k je samska  :zvizgam: ). Samopodobo ki pa jo imaš o sebi pa le spremeni! Ni vredno živcev da se obremenjuješ zaradi svoje zunanjosti. Ljudje smo pač različni in če tako pogledaš zgledam jst veliko bolj hud (v slabem smislu) kot ti sploh s svojo kabriolet frizuro sem »carski« zgledam starejše kot v resnici sem… ampak tak pač sem če komu ne paše njegov problem, moj bo samo v tem primeru če se bom še naprej zaradi tega obremenjeval. Aja pa punce ima lepe oči ;)…

Veš to da starši ne vedo nič o tebi je ubistvu njihov problem… ne vem kako je drugače pri tebi in koliko ti veš o tvojih dveh? Jst vem da ubistvu nič ne vem o fotru. Ene par podrobnosti pa še te so bolj površinske pa me ubistvu niti ne zanima in ga tudi ne sprašujem. Ravno tako je z mamo pa čeprav sva bolj povezana se nikakor ne poznava tok da bi lahko reku da jo pa poznam, ker je ne. Uglavnem hotu povedat, če imaš ti željo po tem da ju spoznaš ali pa da onadva spoznata tebe boš mogel ti narediti prvi korak! Zato ker če bi tvoj oče imel znanje in pa voljo da bi se spremenil bi to že naredil, kar pa kokr praviš s svojim obnašanjem tega ne dokazuje ampak samo še poglablja luknjo med vama. Upam samo da se bo tvojemu očetu ne bo zgodilo to kar se je mojemu in da se bo morda prej zavedal tega da je življenje minljivo in da se bi bilo dobro že prej posvetiti svojim otrokom.

Socialna fobija zdej ne vem kako je pri tebi, ampak pri meni je sigurno povezana s tem da imam težave v odnosih. »Podedovana« lastnost, ki sem se je z leti naučil od očeta. In posledično zaradi tega se izogibam folka, ker ne želim povzročati težav ali pa koga prizadeti zaradi mojih izpadov, ki so posledica mojega problema in ne problema kogar kol drugega. Posledica ja zadrževanje doma, ni prijateljev, ni punce (ker je strah pred vezo in odnosi v njej) ni socialnega življenja. Tako da za socialno fobijo boš mogel ti odkriti kaj je realni problem pri tebi in najprej rešiti to zadevo. Šele potem se boš lahko podal v življenje in ga boš tudi ohranjal na neki ravni, ker boš spremenil sebe in svoj odnos do drugih.

Praviš da nimaš delovnih navad in da ti fax ne »diši« ja nekaj bo treba narediti v tej smeri! Narediš pa lahko samo ti. Al se učiš in dokončaš fax ali pa se prisiliš in se spraviš delat. Jst sicer tega problema nisem imel da bi se odločal al bi delal fax al bi raje delu… enostavno sem mogu it delat in realno bolj k razmišljam sem vesel da sem se vsaj v tej stvari dobro odrezal. Čeprav sem pri 25-tih pregorel in se mi je totalno zmešalo sem vesel da sem se pri 16tih tako odloču kokr sem se. Pa da navežem na tebe. Dokler boš imel domačo podporo v finančni pomoči, ne vem če boš kar kol spremenil. Ponavadi ljudje, ki so primorani nekaj narediti takrat tudi to naredijo. Če pa nekak ni potrebno pa kr odlašajo in vlečejo zadevo za seboj dokler ni prepozno. In slej kot prej se boš mogel osamosvojiti in zaživeti svoje življenje, ker realno starši niso večni in prej ko se boš osamosvojil v tej smeri, da boš sam sposoben sebe preživeti bolje bo za tebe.

Telefon ni nobena panika  :unsure: dokler te seveda ne zgrabi panika kaj bodo pa si drugi mislili o meni, ki so na drugi strani. Pa ubistvu nič normalno se bodo pogovorili in zaključili pogovor. Tako da praksa pripelje do tega da ga začneš uporabljat… jst ga uspešno že uporabljam, čeprav me včasih še zvije in potem delujem kot da sem ravnokar iz maratona ampak tudi to bo minilo :zardevam:…

No tako neki sem pač mogu napisat sem obljubu :) aja pa tak bom reku zgledaš vredi fant imaš pa vse niti svojih rokah da se izvlečeš iz svojih problemov sam. Jst sem začel s tem da sem fotra poslal v PM in začel delovati po svoje in ne tako kot je on zaukazal. Res je da se sedaj pri naši bajti če ni strinjanja delajo stvari na dvojno ampak se tudi to spreminja ker začenja spoznavati, da je njegovega strahovladanja konec, in da se ne pustimo več ustrahovati. Kero pot boš ti izbral je tvoja izbira… važno je samo to da se začenjaš zavedat da nisi več otrok in da se je treba samega sebe postavit v enak visok položaj kot sta tvoja starša, če se ne boš sam dvignil te ne bo nihče drug. Dokaži mu da si sposoben sam poskrbeti za sebe. Če mu ne boš bo »upravičeno« udrihal čez tebe. Tako pač je in meje si pač sami postavljamo do kot nekdo lahko gre in kje je meja čez katero ne sme it pa čeprav je to starš, ki te hrani.

LP Dani

Dani jest sem tud samska pa zjebana od dela in od preteklih zvez. za praznike se lahko oglasiš na kak sprehod, če ti je do tega ;)

maja

Daniel, tako lepo si napisal...


Johnko pa nič.

Ja hvala usem za besede, sori @Martinca ne zamert, ampak nwm zakaj bi pošiljal sliko, mau si prestara za mene, oprosti:  :-[ Drugač pa se mi velik dogaja zadnje cajte in bom en dolg post napisal. Verjetno v petek.

Majč, pa je tut prijazna oseba, tako da @Danijel85 le pojdi na spehod z njo.

P.S Pa po laseh jo pobožaj :sesmejem:

Brez skrbi bodi Jonhko,  :oki: ni blo tako misljeno, saj sem to ze napisala, kako. Niti nisem nikol resno hodla s fanti kljub vsakodnevnenim druzenjem, toliko manj pa, da bi se na otroke spravljala.

Ajoj Maja se ne spomniš enega sms-vica k sem ti ga že povedal :) kaj so prazniki med božičem in novim letom  :sesmejem:
drugač pa ja Johnko Maja je prijazna in zlo vredi oseba... in bom šel na sprehod z njo :onaposlusa: se ni za bat... po laseh jo bo pa božal tisti s katerim bo šla v vezo... jst jo samo objemam ker sem žleht pred njenimi starši  :zvizgam:

haha Dani, dobra!  :sesmejem:

hvala za vse te lepe komplimente o prijaznosti. sicer pa se veste, kako je to, k sem dobre volje sem majči, k sem slabe, sem ps zmajči  ;D  :kiselnasmeh:

Dani, a bi šli mi na Billyse dons zvečer? a prideš v Ljubljano potem, da spoznaš moje asice iz skupine? pa ase, valda, če bo ker pršu. povabljeni so bili.

maja

aja johnko, kot sem rekla, treba bo klepetalce na kup zvabit en dan. magari po praznikih, evo ;)

maja

Heej usem.

A se mene tle še sploh kdo spomne?  :)

Oooj...pozdravljen!  :)

Oj, kaj dogaja Johnko?  :)

Jah hospitaliziran sem, zdaj že mesec pa pol na enoti za motnje hranjenja ne Centru za mentalno zdravje, prej je biu baje KOMZ. Mi gre kar dobr no, na moje oddelku so smetana slovenskih terapevtov. Res so dobri.

Johnko  :rozicodam: lepo slišat, da ti gre dobro in si deležen ustrezne pomoči.  :oki:

Pa ja, rajš napišem da ne bo folk ugibal in širil kake dezinformacije kje sem. Saj sem meu psihoterapevtko sam enkrat teden je premalo blo, da bi se mi izboljšalo kaj počutje pa sem se odločil da grem bolj intenzivno zdravlenje.

Vse dobro zi želim Johko...bravo za pogum... :clap:

Johnko super,da si se tako odločil,...samo,da ti gre na bolje!
Drži se :rozicodam:

Jaz se te spomnim in sem vesel, da aktivno rešuješ svoje probleme!

A ma kdo kako idejo kaj nardiš če maš ego do neba in te že to da se svet ne vrti okol tebe razjezi za znort kaj šele to če kdo ne naredi tko k bi jaz rad. Enostavno nobene meje k mi jo lajf postav ne morem prenašat.....in to mi ubija socialne situacije ker me ujezi slej ko prej in se ne morem da neb začeu obračunavat vse naokol....in tko se me ljudje izzogibajo

Heej,

ne vem sicer kako je to če imaš ego do neba, js ga mam v zemji :) vem pa kako je če te ovire, ki ti jih postavlja življenje ubijajo in spravljajo ob živce, takrat bi najraje kar odšla  :seznojim: Ubogi tisti ki so najini bližini ;) Poskusi z preusmerjanjem energije, meni pomaga tek ali poslušanje glasbe, sprehod z psom, že včasih malo miru fuuullll pomaga.

Če ti življenje da limone si pa naredi limonado (fajn cukrano :) ) Življenje ti ne postavlja mej, zmoreš vse, še več kot sam veš  :clap:

LP

zdravo, no jst imam nekaj drugačnih problemov: vsezskozi imam občutek osamljenosti, pa težko se vklopim v družbo.... pomoje nimam sreče pr puncah zatoker sem miren tip, ki deluje preveč resno in zamorjeno :S čudno se mi zdi ker sem drgač precej komunikativen, vendar ko mi pa ponudijo npr. obisk diska pa zmrznem...
drgač ful ne maram naprimer hoditi v diskoteke ali kamorkoli kjer je množica, ker me to dela fuul živčnega. osebno imam raje naravo, potovanja, literaturo itd.
vse ostalo pa deluje k urca  :sesmejem: :clap:

Ja, pa ziher obstaja kje na tem svetu kaka punca, ki ma rada gmah. Pa ma rajši naravo, pa tihoto, pa zeleno barvo pa zeleni vonj povsod okoli; kot pa disko klube, pa glasno glasbo pa bliskanje luči. Pa ki ima raje širno prostranstvo kake gozdne jase, kot pa tisto natlačeno gužvo, v kateri se komaj premikaš.
     Aja, preveč nakladam. Skratka to.

Eh @antrax ne skrb, jaz tut še nism meu dekleta (če odšteješ vrtec  :sesmejem:) do sedaj in nič ne kaže, da bi blo kaj kmau....že tko mam v štartu čist previsoke standarde in tiste k so mi ušeč čist prehiter pa preveč navalim in se prestrašjo, če pa že to gre skoz se pa pol jaz ustrašim ker nimam te izkušnje še sploh....rad bi meu kako bejbo ampak se jih pa bojim tut...še najbolj "uživam" ko "napadam" kako k nimam šans....tiste ko bi mogoče mel sploh ne grem.....

Kaj čes...crazy človk

Si me nasmejal, ko sem ti 2 besedi prebral skupaj.  :sesmejem:

Zadnji 4 posti so copypaste tudi moje osebnosti in življenja. Recimo v disku sem bil enkrat samkrat, pa še to v tujini, v eni osemnadstropni stavbi. Sem večinoma (o)trpel od živčnosti, ampak sem bil tako zaspan, da ni bilo preveč hudo.  ;D Glede nasprotnega spola sem se sprijaznil, da so možnosti skoraj nične, da bi kdaj kaj bilo (služba-dom-spanje... recimo sam sem bolj jutranji tip in okrog šestih, sedmih je zame že konec dneva, zato grem (če sem doma) takrat že v pižamo-ja, tako pač je...), ampak po drugi strani mi to pomaga, da sem neobremenjen in kakšna vsiljiva misel je na meniju manj...

Johnko, srečno in vse dobro!  :oki:

dej povej mi kje jo najdem XD Jo prec oženim pa ostanem zvest do smrti ;)
ja saj to so pa tiste, k so kalup razbili potem k so bile narjene :D

Jaz sam ne štekam kak je to enim preprosto....ma resno punco pa še ene 2 zraven....mogoče nam vesolje ni naklonjeno antrax pa bomo forever alone....najbolj da se sprijaznimo delamo da se spremenimo pa upamo da nas mogoče zadene ko to ne bomo pričakovali.....

Johnko maš moj podpis.... Ravno danes sem spoznal eno lušno punco, ki je bila zelo odprta do mene, sem mislu da je samska, nakar mi pove,da ima fanta.... kr stemnilo se mi je pred očmi  >:( zakaj se to men vedno dogaja da VEDNO naletim na zasedene, tipi grši od mene pa jih menajo k po tekočem traku čeprav so sramežljivi zaprti vase itd... WHY?! :(

Hey. Veš da imam podobne težave kot ti? Posedam doma, nič ne naredim... Edino v trgovino grem. Če ne pa skos gledam TV... Internet pa uporabljam tu v knjižnici - doma ga nimam. Ne vem ali je to lenoba ali je pomanjkanje energije...
Bedno je ker se moram sama preživljat - starša sta mi umrla pri 13-ih in 14-ih letih... Dobivam socjalno podporo kar je moj edini dohodek. Ljudje me očitno opravljajo... Pa moja samopodoba je grozna... Mislim o sebi, da sem grda, čeprav mi drugi pravijo da nisem... Moja samozavest je na psu:(
Mi pa vseeno antidepresivi zelo pomagajo. Sprobala sem že vsemogoče - Cipralex, Parogen, Cymbalta, Welbutrin... trenutno jemljem Mirzaten. - (poleg kopice drugih tablet).

ko si enkrat v tem krogu napolnjenem z pomirjevali, je težko iti ven.... mi je žal da se dogajajo take stvari... :'( mogoče glede tistih osamljenih tukaj, bi blo fajn da se kaj dobimo med sabo, ker smo več ali manj vsi na istem... mogoče že obstaja kakšna skupina?
mislim, verjetno bi bilo več razumevanja med nami, mogoče pa še kakšna iskrica preskoč kaj se ve? :-*
predlog je dan, zdaj pa kokr hočete  :A)
lp

Evo jonko je biu danes odpuščen iz intenzivnega dela na sebi....zdej pa morem spet sam s sabo upravljat...upam da odslej naprej bolj uspešno  :sesmejem:

Johnko

Srečno vožnjo želim skozi življenje. :rozicodam:
Pa če se da brez karambolov. :oki:


Poni

Bo tule kakšno poročilo o tem, kako gre našemu Johnku (samo zate  :rozicodam:) doma?

Seveda upam, da čim bolj  :oki: +  :) +  :wav:.

Johnko, veliko sreče in čim manj internetnega življenja ti želim.. :)

Hausi