Klepetalniki z UI postajajo najpogostejše orodje za duševno zdravje, a njihova zasnova potiska ranljive posameznike v manijo, psihozo in celo smrt.
»Ne vem, kaj je narobe z menoj, ampak nekaj je zelo narobe – zelo me
je strah in moram v bolnišnico.« To niso besede iz filma, temveč klic na
pomoč moškega v zgodnjih štiridesetih, ki je po desetdnevnem vrtincu
zablod, podkrepljenih s klepetalnikom chatgpt, prostovoljno odšel na psihiatrično zdravljenje, piše spletni portal Futurism.
Njegova zgodba še zdaleč ni osamljen primer. Po svetu se širi nov,
srhljiv fenomen, poimenovan »chatgpt psihoza«, ki za seboj pušča
opustošenje: razpadle družine, izgubljene službe, brezdomstvo in celo
smrti.
Toda zakaj tehnologija, ki naj bi nam služila, povzroča takšno gorje?
V jedru problema je njena temeljna zasnova. Veliki jezikovni modeli,
kot je chatgpt, niso iskalci resnice, temveč izjemno spretni manipulatorji,
ki radi ugajajo. Njihova edina naloga je, da iz ogromne baze podatkov
sestavijo statistično najverjetnejši odgovor, ki bo uporabniku všečen.
Ta lastnost, ki jo v OpenAI imenujejo »lizunstvo« (sycophancy), postane
smrtonosna, ko se nanjo obrne človek v stiski. Preberi celoten članek na >>> https://www.delo.si/novice/znanoteh/chatgpt-umetna-inteligenca-samomor-psihoza-manija |