Z dobro internetno povezavo smo lahko preko video klica na drugi strani zemljine poloble z zgolj 300 milisekundami zamika. Najkrajši izmerjen čas za pot okoli sveta znaša 67 ur z letalom brez postanka za gorivo. Človek, ki je Antarktiko kot zadnji kontinent, odkril leta 1820, dobrih 200 let pozneje s pomočjo vesoljskega teleskopa Jamesa Webba opazuje nastanke najzgodnejših galaksij. Svetlobo, staro več kot 13 milijard let! Smo prva civilizacija, ki je povezala ves svet.

olezni imamo pod nadzorom bolj kot kadarkoli. Porast pravic in svoboščin je izboljšal življenja mnogim. Pričakovana življenjska doba je v 20. stoletju začela skokovito naraščati in ta trend se nadaljuje vzporedno z napredki v medicini. Ti so revolucionarni. Boljši dostop do zdravstvene oskrbe rešujejo na milijone življenj. Hkrati se je pomemben napredek na področju psihiatrije, vključno z odkritjem antidepresivov in antipsihotikov.

Na ravni družbe smo se naučili preživeti in preseči najbolj iluzorne predstave naših prednikov. Kdo si je še pred desetletjem lahko predstavljal, da bomo ustvarili umetno inteligenco, ki bo v partiji šaha premagala Garija Kasparova – in to vsakič. Če bi se iz tega morali kaj naučiti, je zagotovo to, da ni nič predvidljivo. Heraklit je približno 500 let pr. n. š. zapisal: »Ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko, kajti že naslednji trenutek reka ni več ista in tudi človek ne.« Le kaj bi temu dodal, če bi svet videl danes? Mogoče le to, da gre za ciklični proces. Človek spreminja svet in svet spreminja človeka. Panta rhey – vse teče in vse se spreminja.

Za kulisami napredka – posameznik pod pritiskom sprememb

Eksponentno naraščajoča hitrost tehnološkega, družbenega in kulturnega napredka zahteva hitre prilagoditve. Prilagoditev na stres je običajen odziv človeka, če se po koncu stresnega dogodka telo vrne v normalno stanje, brez negativnih posledic. Ko pa le-ta doživlja stalne stresne situacije, ki jih ne zmore ustrezno obvladati, govorimo o kroničnem stresu.[1]  Ta, kot kažejo raziskave vodi do trajnih sprememb na ravni molekul, nevronov, strukture možganov in celotnega organizma. Nastane kot posledica stalnih pritiskov iz okolja in nas dolgotrajno izpostavlja visokim ravnem stresnih hormonov (kortizola in adrenalina), kar lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Celoten članek je na voljo >> https://www.revijazamojezdravje.si/psihoterapija-kako-ziveti-in-kako-lociti-zrnje-od-plevela/