NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|

|
|
Prva stran
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
11. 02. 2007 |
|
Dr. Andrej Marušič bi pridobitve informatike uporabil v psihiatriji Ste že slišali za izraz e-depresija? Nič nenavadnega, da ne. E-depresija namreč ni resnična, za zdaj je še zamisel, ki je zrasla v umu psihiatra dr. Andreja Marušiča. Menda kot sploh prva v svetu. Je odgovor na vprašanje, kako čim bolj učinkovito prenesti pridobitve informacijske tehnologije v komunikacijo med psihiatrom in pacienti oziroma njihovimi družinami.
Projekt E-depresija, ki si ga je zamislil dr. Andrej Marušič in s katerim namerava kandidirati za evropski denar, je pred tedni že sprejelo ministrstvo za znanost. Izhodišče je skušati maksimalno optimizirati vse, kar je na voljo za zdravljenje duševnih motenj s pomočjo uporabe interneta in elektronske pošte. Kako to storiti? "Večina ljudi vsak dan uporablja internet. Če dobijo depresijo, panično motnjo ali katero drugo, ni nobenega razloga, da ne bi bili povezani s terminalom, kjer bi vsak dan, ali po potrebi, delal psihiatrični tim," razmišlja Marušič. |
|
Preberite več...
|
|
|
Destigmatizacija duševnih motenj |
|
Destigmatizacija duševnih motenj
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
03. 02. 2007 |
|
dr. Jurij Bon Psihiatrična bolnišnica Begunje
Ljudi, ki zbolijo za različnimi duševnimi motnjami, spremlja stigma že vso človeško zgodovino. Odnos družbe do njih je bil skozi obdobja različen, vedno pa bolj ali manj odklonilen. V moderni družbi je stigmatizacija vseh drugačnih ljudi, ne le duševnih bolnikov, v vsakdanjem pogovoru čedalje bolj nesprejemljiva, vendar se seli na bolj prikrite ravni in verjetno celo narašča. V zadnjih desetletjih lahko v svetu opažamo porast števila gibanj in društev bolnikov, ki se skušajo z združevanjem bolj odločno upreti stigmatizaciji in poskrbeti za upoštevanje svojih pravic in sprejemanje njihovih posebnosti v družbi. Vzporedno s tem so vedno bolj aktivne tudi zdravstvene, socialne in nevladne organizacije, ki izvajajo različne programe destigmatizacije. Nekatere države imajo zdaj na področju duševnega zdravja sprejete nacionalne programe destigmatizacije in aktivno spodbujajo prizadete posameznike, da pristopijo k prizadevanjem za spremembo svojega položaja. |
|
Preberite več...
|
|
|
Vabilo na predstavitev knjige "Depra" |
|
Destigmatizacija duševnih motenj
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
01. 02. 2007 |
|
V A B I L O Celjska Mohorjeva družba in Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami vabita na predstavitev knjige Renata Ažman DEPRA Najnovejša knjiga avtorice, svobodne novinarke, je pričevanje o spopadanju z depresijo – boleznijo našega razčlovečenega časa. Predstavitev bo 5. februarja ob 11. uri v Modrem salonu Grand Hotela Union na Miklošičevi 1 v Ljubljani. Na predstavitvi, ki jo bo vodila Barbra Jermann, bodo poleg avtorice, predstavnikov založbe in Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, sodelovali še dr. Jožef Magdič, dr. Manca Košir in John Kare Pedersen. Dobrodošli! |
|
|
Depresija - Poiščite pomoč! |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
25. 01. 2007 |
|
Pogosto nas preveva občutek, ki mu rečemo žalost. Vendar depresija pomeni več kot le trenutek ali dva žalosti in občutek obupa ter nemoči. Depresija je bolezen. Kot za mnoge bolezni tudi za depresijo še ne vedo, kaj natančnojo povzroča. Ve se, da je depresija posledica kemičnega neravnovesja v možganih in da imajo zdravila pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju le- tega. Depresiven bolnik je običajno žalosten, obupan, ima pa tudi številne druge znake, ki se med boleznijo pogosto spreminjajo. Najpogostejši simptomi depresije so: - žalostno, depresivno razpoloženje;
- izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari, ki so pred tem povzročale veselje;
- vznemirjenost, tesnoba, napetost;
|
|
Preberite več...
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
23. 01. 2007 |
|
Vam je strah spremenil življenje? Se bojite iti v kino? Vas je strah sestanka, ker boste morali govoriti sodelavcem? Se ponoči zbujate in vas je strah dneva, ki prihaja? In nimate nikogar, s katerim bi se o tem pogovorili, saj menite, da vas nihče ne bo razumel? Obiščite spletno stran Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si, prvega slovenskega portala in foruma, kjer se srečujemo tisti, ki smo se soočili z depresijo ali katero od anksioznih motenj. Društvo je nastalo konec leta 2004 na pobudo uporabnikov, ki smo se želeli srečevati in se pogovarjati o svojih težavah. Bolezenski strah in depresijo lahko namreč dobro razume samo nekdo, ki ima izkušnje, ki ve, kako je, če te ohromi strah ali kako bolita žalost in nemoč pri depresiji. Poleg tega je za ljudi s temi motnjami značilno, da se izogibajo socialnim stikom, da se zapirajo v svoje domove.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Prebavne motnje zaradi stresa? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
20. 01. 2007 |
|
Na pragu 21. stoletja so prebavne motnje pogosto psihosomatskega izvora, oziroma se pojavljajo kot posledica prenapetosti, preobremenjenosti in stresa. V primeru prebavnih motenj komplementarna medicina ponuja učinkovito dodatno terapijo v obliki akupunkture, akupresure, reflekso- in aromaterapije, homeopatije ipd. Blagodejno deluje tudi zmerno, redno gibanje in vse, kar zmanjšuje preobremenjenost in stres: joga, avtogeni trening, tai chi, masaža (shiatsu)...
Za izredno učinkovito pa se je izkazala tudi fitoterapija. Proti napenjanju in vetrovom pomagajo ajbiš (tudi proti krčem), angelika in kumina. Čaji iz janeža, koromača, žajblja, poprove mete in kamilice (proti krčem), pa tudi zeleni čaj spodbujajo in lajšajo prebavo. Vnetje črevesne sluznice preprečujeta in lajšata čaj iz borovnic in slezenovca; iz svežih borovnic lahko pripravite tudi sok in ga v času težav uživate trikrat na dan. |
|
Preberite več...
|
|
|
Novosti
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
20. 01. 2007 |
|
Drage članice in člani društva, drage forumke in forumci, podpornice in podporniki:
Da bi – kadar nam to pač godi – svojo pripadnost društvu in forumu lahko pokazali tudi drugim, smo se odločili, da zaščitni znak in zaščitni slogan društva DAM razsejemo tudi v obliki majic. Dolgo smo izbirali barvo, izrisovali znak in ga premikali levo in desno, gor in dol po tkanini, da smo končno odkrili lego in kombinacijo, ob kateri lahko zdaj pozeleni od zavisti vsak feng shui mojster (ampak "DAM zelene" ne bo dosegel, pa naj se slika!).
Majice so na prodaj po 9,18 € (Euro) (1.990,99 SIT - slovenskih tolarjev), z nakupom pa nekaj evrov prispevate tudi za delovanje društva, kar pomeni vzdrževanje in razvoj spletne strani, organiziranje skupin za samopomoč, grizenje svinčnikov pri pripravi vlog na različne državne in lokalne razpise... |
|
Preberite več...
|
|
|
Čakalne dobe so že prav smešne |
|
Aktualno
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
19. 01. 2007 |
|
V koncesijski psihiatrični ambulanti v Strunjanu od decembra dela psihiater Andrej Marušič
"Obala je psihiatrično močno podhranjena," pravi psihiater dr. Andrej Marušič. Prav zato je novica o koncesiji, ki jo je dobil za psihiatrično ambulanto s polovičnim delovnim časom v Strunjanu, še kako dobrodošla. Prve paciente, ki ga, kot zadovoljno ugotavlja, obiskujejo v velikem številu, je sprejel decembra. Andrej Marušič je oktobra lani ustanovil zasebni Zdravstveni zavod Celjenje, v katerem ima opredeljeno klinično dejavnost. Ta vključuje delo v Domu starejših občanov Fužine in v samoplačniški psihiatrični ambulanti v Ljubljani, od decembra pa tudi v novi koncesijski psihiatrični ambulanti v strunjanskem Hotelu Svoboda. |
|
Preberite več...
|
|
|
Psihiatri in psihologi čedalje bolj zasedeni |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 01. 2007 |
|
Na individualno psihoterapijo, ki stane od 33 do : 62 evrov, lahko čakate teden dni ali kar tri mesece Čeprav se povpraševanje po psihoterapiji pri nas povečuje, to verjetno ne bo tako velik posel kot v ZDA. Psihoterapija nevroz in anksioznih motenj je donosnejša od zdravljenja psihoz.
Psihiater Iztok Lešer, ki dela v eni od bolnišnic in v Trebnjem vodi zasebno ambulanto s koncesijo, meni, da psihiatrična in psihološka pomoč pri nas nikoli ne bo tako dober posel kot v ZDA. Njegovo ambulanto v Trebnjem obiskujejo predvsem bolniki s psihozami, ki so večinoma brez denarja ali živijo samo od socialne podpore. Zato bi lahko po Lešerjevi oceni največ zaslužili terapevti, ki se ukvarjajo predvsem s psihoterapijo nevroz in anksioznih motenj. |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 141 142 143 144 145 146 147 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1279 - 1287 od 1334 | |
|

Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|