FORUM Nebojse.si

http://24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/starsi-strahove-prenasajo-na-otroke.html

Jazzjazz....bravo, zanimivo in poučno...predvsem za mlade starše... :rozicodam:

Oooo to pa drži  !

da bi sam poslušali mojo mamo....že od malga: pazi to, pazi ono, da se ne to zgodi, pa uno zgodi,... :o :o :o

še dobra sem  :zvizgam:

Mame lahko naredijo veliko škode ja.  :kiselnasmeh:

Tudi moja jo je in kar dolga pot je, da to prepoznamo in postopoma
zgradimo znotraj sebe stabilno osebnost, ki ne "pada več na mamine finte" ...

Po drugi plati pa smo to kar smo, ravno zaradi te prehojene poti,
je naša rast, je samospoznavanje, je zorenje in iskanje sebe.

Mene pa zanima, kakšen vpliv na razvoj otroka ima odsotnost mame od rojstva, npr. smrt mame ob porodu. Lahko zgodnji rejniki/rejnice povsem nadomestijo vlogo biološke mame? Kako pomembna je figura očeta v prvem letu, oziroma kakšen vpliv ima oče na otroka do prvega leta. Najlepša hvala za odgovore.

Težko je nadomestiti pravo mamo...če pa takšnega otroka dobijo rejniki/ce, ki so to v pravem pomenu
besede, lahko v veliki meri nadomestijo "mamo", kajti mali dojenček se naveže na tistega, ki je
veliko z njim in ki mu nudi tople objeme in ljubezen...prav tako velja za očeta, ki v takšnem primeru dostikrat nadomesti mamo... :oki:
Če dojenček in oče živita odvojeno, je prav, da oče "sodeluje" z rejniki, da otroka dostikrat obišče,
kajti majhen otrok že zazna drugo roko...drug glas, ki si ga zapomni in ga kasneje tudi prepozna...kar se pa tiče vzgoje, je pa ta čas po moje še prezgodaj.
Tukaj gre samo za stike!

Po mojih informacijah se dojenček med prvim in šestim mesecem zliva z materjo, sebe se ne zaveda. Obstaja le kot simbioza skupaj z mamo. Zanima me, kakšne posledice ima na otroka odsotnost tega procesa. Se lahko dojenček zliva tudi s katero drugo osebo, če je mama odsotna.
Moj vir informacij  http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/custven-in-osebnostni-razvoj/305-prvo-leto.html
Upam, da vprašanje ni pretežko, hvala.

Strokovna literatura uporablja pri razvojni psihologiji otroka izraze "starši" ali "pomembna druga oseba".
Pomembno je, da otrok dobi kontakt, zrcaljenje .. da se nekdo uglasi na njegove potrebe.
Postopoma se skozi ta odnos ravija "občutek sebe" ...

Zanimivo. A mogoče obstajajo kakšne dokumentirane oblike starševskega vedenja, oziroma težave, ki ovirajo ta proces "zrcaljenja" ? V katerem obdobju to poteka- od šestega meseca do leta, leta in pol?

Ja to je cistooo res, tudi mene so zavijali v vato, ko sem sla v srednjo solo, sem se vsega bala, in ja nabrs se je iz tega razvila anoksioznost,  :seznojim:

To je pa super članek