FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Pred dvema letoma sem jemala AD-je, ki sem jih potem po 10h mesecih nehala jemati, ker sem se že dobro počutila. Zadnje 3 tedne se počutim full depresivna, full me je skoz strah in se sploh ne morem umirit. Zadnji teden full razmišljam, da moje življenje nima več smisla, sploh se ne morem potegnit ven iz tega razpoloženja. Nič več me ne razbremeni, karkoli počnem, berem knjigo, gledam televizijo, se učim, sem samo še bolj depresivna...  :'( zadnje čase se cel dan sam tresem, sploh se ne morem sprostit, in zadnje 3 dni ima tudi full probleme z nespečnostjo...

jutri bi rada poklicala svojo zdravnico, čeprov me je strah, ker ko sem prišla prvič k njej, se je full nesramno obnašala in me je takrat vse minilo :( Kje lahko hitro najdem enga dobrega psihiatra ali pa psihoterapevta. Lani sem hodila na eno psihoterapijo, pa sem potem nehala, ker se mi je zdel, da mi ni nič pomagalo, pa še full drago je blo.

strah me je prihodnosti, strah me je iti v službo, ker se mi zdi da nič ne znam delat... full nimam delovnih navad in zarad tega se vsak dan slabše počutim. Vbistvu vse kar sem dosegla v lifu (končan imam faks), se mi ne zdi nč takega...  :jok: dostikrat premišljujem, da bi najraj umrla, da tko nima smisla.... da mi itak ne bo uspelo  :ne:

Oj, Barby!
Človek nikoli ne sme obupati, saj težave minejo, a kdaj je potrbno stisniti zobe in prebroditi mrzlo reko. Mlada si in vse življenje je pred tabo. Veš, koliko je tudi lepega na svetu, samo ne znamo videti. Ni vse tiso res, kar je v tvoji glavi.
Za premagovanje ti svetujem AD in kakšno pomirilo. Z zdravnico pa kar odločno, saj je zaradi tebe tam.
Napiši si na listek težave, če težko govoriš.
Kolikokrat sem bil tudi sam na tleh, pa sem se vedno pobral. Vem, težko je svetovati, ker smo si tako različni, a imaš eno samo življenje. Poglej v zvezdnato nebo - kako smo majhni; pošlji tvoje težavice tam gor in razblinile se bodo v neskončnem vesolju.. Beži od slabih ljudi; tudi dobri se najdejo. Vedno se najde izhod, če le dovolj močno želiš in iščeš!
Bodi borka!
lpLadislav! :rozicodam:

JA ce ni ta zdravnica (predvidevam da je splosna) razumela potem poisci psihiatra ki bo uredil
kemijo in ti predpisal ce bo potrebno ustezna ADje. Potem pa najti pravega psihoerapeveta in
ne vem koliko casa si ze hodila k psihoerapetvu, samo 2 ali 5 obiskov sigurno ni dovolj da zacnemo
pri sebi opazati spremembe. Oni nas samo ucijo prepoznavati miselne vzorce ki nam povrocajo
tezave....mi pa se moramo soociti z njimi. IN tudi tu ponavadi ne gre iz prve......
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37
Tule imas seznam terapevtov  in upam da bos nasla ustreznega blizu tebe in da bos na vrsti
dokaj hitro.

hvala lado  :rozicodam: sej vem, da ni tako hudo, ampak meni je vseeno full grozn... okoli mene so ljudje ki me imajo full radi, jaz pa sem v tem stanju samo zato, ker nevem kaj bi počela v življenju, pred vsakim problemos se vstrašim.... ne znam se prijagajat in borit, tako kot ti praviš... sploh nevem kaj bi mi lahk pomagal premagat ta strah...  :'(

Pozdravček,
res se nam včasih zdi, da je vso to bivanje brez smisla. In žal, ne pomaga niti to, da v tem razmišljanju nismo sami, da je pravzaprav veliko ljudi okoli nas s podobnimi občutki.
Pravzaprav nisi kaj veliko napisala o drugih okoliščinah: službi, osebnem življenju, partnerstvu, družini, svojcih, prijateljih... kaj te pravzaprav navdaja s vprašanjem smiselnosti. Morda bi zaupala??
Morda je potreben samo majhen korak... praviš, da ne veš, kaj bi v življenju počela. Morda bi za začetek poskusila najti kakšno aktivnost, ki ti zapoljnuje čas (če imaš preveč časa, ne veš, kam bi z njim). Te pa popolnoma razumem... sama sem te občutke dobila sedaj, ko je partner umrl, otrok odrastel, te več ne potrebuje, naenkrat nimaš več nobenega konjička ali veselja, kar si počel včasih in ti je nudilo zadovoljstvo, pa tudi potrebuje te več nihče.
Morda bi bilo res fino, če bi svoje počutje zaupala strokovnjaku. Ne obremenjuj se s tem, kako se bo vedla tvoja zdravnica, pa čeprav morda meni, da ti nič ne manjka za tako počutje. S psihoterapevtom bosta gotovo našla vzroke...
Če veš, da rabiš pomoč, jo vzami in se na druge ne oziraj. Včasih tako brezvezna misel ali ideja popolnoma spremeni razmišljanje....
Vse dobro!

zala hvala za tvoje razmišljanje in moje sožalje ob izgubi partnerja. 

Barby, kako si danes?

tako tako... full sem utrujena, full nimam volje do življenja... vsi okoli mene se full trudijo, meni pa se prav nič ne da  :o strah me je ful... zdi se mi da sploh ni rešitve za moje problem, po eni strani se mi zdi, da problema sploh ni, ampak mene vseen full strah in ne vidim izhoda  :'(

Barby! :rozicodam:

Trenutno si v fazi, ko vse vidiš bolj črno kot je v resnici. Kjub temu, da sedaj ne vidiš rešitve problemov, se zavedaj tega, da rešitve so. Mogoče ne takoj zdaj, vendar počasi in postopoma. Ali imaš kakšno strokovno pomoč? Če misliš, da sama ne zmoreš ven iz tega stanja, in če to stanje traja že predolgo, mogoče ne bi bilo slabo razmisliti tudi kaj v tej smeri.

Barby, želim ti, da bi videla izhod, in da bi si poiskala zate primeren način, ki te bo pripeljal do boljšega počutja. :poljubnjej: :rozicodam:

vsako drugo noč se mi dagaja, da grem umirjena spat, potem pa se sredi noč zbudim in se full tresem in počutim totalno nemočno in neumno... vedno me neki s službo preganja.... ne morem več :(((

barby, je tvoje stanje mogoče kaj povezano s tem
... in ki ga zelo pogrešaš, kajne? pa se vrne v Slo kmalu? in potem oba ostaneta tu ali...?

... poleg tega zna biti selitev sem in tja kar naporna



perfekcionistka?

 :rozicodam: :rozicodam:


pipi ;D

:( full se grozno počutim...  :'(

 :rozicodam: kaj dogaja?

v meni je non-stop prisoten nemir... spet nisem mogla spat... problem je k sm si zadala en projekt in zde ga ne znam izpeljat... sama sebe sem prepričala da sm nesposobna...full mi je grozn...

Barby, kako je pa s terapijo? si pregledala seznam terapevtov?

Barby, mislim nate  :rozicodam:! Seveda si sposobna, zagotovo ti bo uspelo izvesti projekt, sigurno!!!!  :oki:

hvala slavka... mi bo uspelo, ko se ga bom zares lotila... imam full strah začet

Barby   :rozicodam:
tudi jaz mislim in vem, da si sposobna  :clap: in da bo šlo  :oki:; korajža velja  :pomezik: :rozicodam:

kako, barby, kod hodiš??? kako stoji ali leži ali beži tvoj projekt???
tvoj projekt me spominja na mojo diplomo in odlašanje... pa pride en dan, ko si rečeš: dost je, zdaj bo pa treba zares... IN GRE.

javi se, povej nam, kako si...pogrešamo te... (saj menda lahko govorim v množini..)

Vse dobro!!

slabo mi gre, ker le še razmišljam o samomoru.... vem da bom s tem prizadela full ljudi, ki me imajo radi, ampak jaz ne vidim več rešitve... študij sem napačno izbrala, sploh nevem kje naj se zaposlim... to me zdej najbolj mori... vsi okoli mene full delajo, jaz pa le lenarim in odlašam stvari.... preveč sem zabluzila, želim končati to življenje...

Barby, vem, da se sliši oguljeno in klišejsko, a verjemi, govorim iz prve roke, da se še iz tako črne teme - luknje najde pot, rešitev  :rozicodam:

Imaš koga, na katerega se lahko obrneš? imaš zdravnika blizu? nujno pomoč? karkoli, da greš tja po pomoč... Ker kar tako prenehat... poleg tega, da prizadaneš bližnje, tudi sebi preprečiš možnost boja - boja za izboljšanje stanja, počutja, možnost za ozdravitev, možnost za življenje  :rozicodam:

Barby  :rozicodam: Včasih pridejo dnevi, ko smo čisto na tleh, ko ne vidimo nobenega smisla in bi najraje umrli, da se nam ne bi bilo treba več matrati. Tudi jaz sem bila tam, doživela črno temo, cepetala na mestu, obupavala, tudi jokati nisem več mogla. Vendar sem se ob pomoči psihiatra, družine, predvsem pa zaradi moje trme (ali pa strahopetnosti?) odločila ŽIVETI. Koliko lepih trenutkov bi zamudila, koliko malih srečic in toplih besed ne bi nikoli doživela, če bi takrat obupala. Splača se živeti, tudi, ko je vse brezizhodno...še posebno takrat, da dokažeš sebi, da zmoreš. Bori se, Barby!  :rozicodam:

Halooo, Barby... nikar tako!!! Poskusi se spomniti na to, koliko ljudi bi želelo živeti, pa jim ni bilo dano....ti imaš življenje dano... le .. trenutno pač ne veš, kaj bi z njim počela. Pravim: TRENUTNO!
Čisto vsakemu od nas se je že dogodilo, da nekatere stvari izgubijo smisel...
Ne bo držalo, da VSI okoli tebe delajo... tukaj nas je veliko takih, ki bi radi delali, pa nimamo kje... veliko nas prisilno lenari.... :'(
Glej, tudi sama sem imela svoje sanje pred mnogimi leti; želela in tudi vpisala sem farmacijo, poklic svojih sanj. A je bila oddaljenost od domačega kraja premočna in me je pognala nazaj... danes sem diplomirana ekonomistka, česar zase nikoli v življenju ne bi ne želela ne hotela. A, žal, je treba iz vsake stvari potegniti največ, kar se pač da... in samo to mi preostane. Saj nima smisla, če sem zato nesrečna. Sama rada rečem: v naslednjem življenju bo drugače. To življenje mi je dalo izkušnjo, da bom naslednjič ravnala drugače. Ja, trdno verjamem, da ima vsak od nas več možnosti... Zato smo v tem življenju dolžni sami sebi, da pridobivamo izkušnje.
Daj, prosim, črtaj to besedo (samomor) iz svojega besednjaka...ne obstaja!!! kmalu boš spoznala, da je le lažna bilka, ki te še bolj prazni in ne dovoli naprej.
Daj, piši... povej karkoli, vedno je izhod. za vse nas...
Vse dobro!

hvala vam za vse besede... res sem na dnu zdej, včeraj sem se zaupala prijateljici in sem ji obljubila, da ne bom več tko razmišljala... res imam okoli sebe ljudi, ki jim ni vseeno zame... sedaj morem bit močna.... full stvari morem spremeniti v življenju... upam, da mi bo uspelo....

Ja, dobro je komu zaupati..... sicer ne boš verjetno sposobna kar takoj drugače razmišljati, ampak.. počasi pa prav gotovo. Že če se boš zavedla "čudnih" misli in jih skušala preobrniti je zelo veliko.... nekje je treba začet.

Pa piši še....mi smo tako vedno tukaj....

Vse dobro!!

Svoje breme preložimo na nadzavest! Višje ko dvigamo breme lažje bo! Barby pošlji svoj e-mail. Ti bom poslal moj tekst "Mala šola življenja". Lahko malo pomaga! (Na ZS!)
Glej, sam se borim za to čudovito življenje že kar nekaj čsa. Ko izgubljamo stvari, jih šele znamo ceniti...

To je res,ko izgubimo nekaj sele takrat cenimo.

BO  :oki:; seveda pa to ni čez noč  :kiselnasmeh:. Držim pesti zate in en veli objem pošiljam  :rozicodam: :poljubnjej: :srce-utrip: :sunny: :rozicodam:

skoz sam razmišljam kok sem nesposobna...

Barby, premisli dobro  :rozicodam: in ugotoviš, koliko si v resnici sposobna!  :oki:

Barby, seveda si sposobna, samo strah te je. Tudi jaz sem si tako govorila, sama sebi sem se zdela čisto nesposobna, čeprav so mi drugi zatrjevali obratno. Ampak jim nisem verjela, dokler si nisem sama dokazala, da zmorem. Tudi ti boš zmogla, premagaj svoj strah, potisni svoje negativne misli v stran in si dokaži, da zmoreš! Verjamem vate  :rozicodam:!

glavo mi bo razneslo, ne morem več.... napisala sem pismo za moja starša :(

Barby, nikar  :rozicodam:

Barby, nekdo te ima rad! Ni človeka, da ga kdo ne bi imel rad. Prosim te, pojdi k zdravniku! Za vse so zdravila. Svoje probleme poglej z drugega zornega kota. Ne čakaj, takoj poišči pomoč. Nekomu se zaupaj!
Če ne moreš govoriti, napiši na listek in ga daj zdravniku. Verjemi mi, splača se živeti. Vem iz prve roke. Pred šestimi leti sem bil operiran za rakom. Bil sem že malo tam, kamor hočeš. Tam ni nič, tu pa imaš precej, kar je vredno, da vsaj pogledaš. Boriti se je treba. Verjemi, da je vredno. Za dežjem vedno posije sonce. Noč je najtemnejša pred svitanjem! :rozicodam:

lado velik ljudi me majo radi, sam sama sebe nimam rada. čakam iz dneva v dan da bo boljše, ampak ni nič... veliko berem, da lahko le sama spremenim življenje, ampak ne znam... nevem kako naj preusmerim misli, ki ne bodo samomorilne... 16. sem naročena pri Rebolju je full za plačat ampak morda mi lahko pomaga :'(

danes sem že v roki sem imela velik kuhijski nož in si želela prerezati zapestje.... kokr sm neumna, mi verjetno itak ne bi uspel pravilno izpeljat načrta.... nisem imela moči, da bi zares zarezala... malo se mi pozna... če bi kdo res hotel videt, bi lahko videl moje načrte... ko poslušam da je kdo umrl, si mislim, jaz bi tudi....  :o

Držim pesti zate!

Barby, a se lahko s kom pogovoriš?
Lahko tudi pokličeš na tel. za pomoč?

Ja, on ti vsekakor lahko pomaga, vendar se mi zdi predolgo čakati do 16. decembra, sploh pa, če imaš samomorilne misli. Pokliči takoj zdaj! Obstajajo tudi številke, kamor lahko pokličeš v primeru hude stiske.

Včasih ne vidimo več izhoda, vendar je, samo pozdraviti se moramo. Očitno ti ne zmoreš več sama. Dovoli si pomoč. :rozicodam:

Barby, kako si?  :rozicodam: sem mislila nate včeraj  :rozicodam:

Barby,  :rozicodam:!

hvala arwen, da si mislila name... ampak sem slabo.... :'(

Barby :rozicodam:

Barby, da bi šla pa k zdravniku? to pa ni opcija? Če kaj pomaga - VEM, kako se počutiš, sem bila tam.. in sem s pomočjo zdravnika krizo prebrodila

hey arwen... jutri bom šla na eno terapijo, ker mi je en član foruma svojo odstopil in se zmenil s terapevtko, da bom jaz prišla. full lepo od njega... čeprov me je full strah

Barby, ne rabi te bit strah...to bo prvi korak k lepši prihodnosti,  zato kar pogumno pojdi jutri na terapijo  :rozicodam: Je pa res lepo od člana foruma, da ti je odstopil termin, vse pohvale  :clap:

 o super  :clap: :clap: :clap: pa en velik objem članu  :rozicodam: :poljubnjej: :srce-utrip: :sunny:  :rozicodam: in seveda tebi  :rozicodam:  :poljubnjej: :srce-utrip: :rozicodam:

Verjamem, da te je strah  :rozicodam:, mene je blo tudi  :seznojim: zelo  :kiselnasmeh: pa sem šla, pa sem čist nekaj tatretjega začela govort... no, na koncu sem pa olajšanje čutila  :oki:

Barby, korajža velja! Držim pesti  :oki:

 :rozicodam:

hey arwen... danes sem se komi vstala, nakoncu sem poklicala taxi, da me je peljal na terapijo... psihoterapevtka mi je posodila eno knjigo, ki jo bom sedaj prebrala.... začeti morem le verjeti, da bo enkrat boljše... čeprov je full težko... hvala vsem za podporo... čeprov, če priznam sem trenutno v takem stanju, da mi je vse dost samoumevno... :( mislim, da se ljudje preveč treudijo zame...

ja res je lepo od njega, upam, da mu bom lahko kdaj to vrnila...

Barby, mislim, da boš tistemu članu najbolj vrnila s tem, da se pozdraviš. Mislim, jaz bi bila najbolj vesela, če bi nekomu lahko tako pomagala in bi videla, da mu gre na bolje. To je samo tak občutek, vsi bi radi, da bi ti bilo bolje in nam ni vseeno zate. Tako nam na forumu, kot tvojim bližnjim. Kar se hoče, ni težko, pravijo!
Zdaj pa začni počasi knjigo brat in želim ti čimprejšnjo pot navzgor  :rozicodam: pa lep vikend!

mene zanima če ste se v depresiji kdaj počutil kot otrok in če se to pol spremeni

dodano: hočem rečt tko kot otrok, nemočni.... in prestrašeni

Ja, jaz sem se, pa to ni bilo pri depresiji, ampak pri drugih motnjah. :pomezik:

Barby, s procesom zdravljenja bodo tudi taki občutki minili, postopoma in ne vse naenkrat. Boš videla, samo obupati ne smeš. :rozicodam:

Tudi jaz bi pohvalila tega člana. :rozicodam:

To je morfogenetski zakon. Če se en član skupnosti ne počuti dobro, so tudi drugi prizadeti. Pa mešam pojme. Ista vrsta živali se je enako razvijala na drugem otoku, čeprav niso imeli nobenega stika, Torej nekaj je v skupnem počutju. Lepo je tudi, da so še dobri ljudje na svetu!!!

meni se full zdi, da sem se sama v to pripeljala z mojim omejenim razmišljanjem... zadnje čase full razmišljam, ker sem vedno kritizirala ljudi, ki ne vejo kaj želijo v življenju... ampak točno to velja zame... jaz pojma nimam kaj želim od življenja in sedaj sem sama prišla do tega in se počutim totalno obupano...

Ti prav gotovo nisi nič kriva za vzroke, ki povzročajo tako "omejeno" razmišljanje pri tebi.

Saj itak prav dobro veš, da ne delaš tega zanalašč in da to preprosto se dogaja avtomatsko in nehote in je nekje "močnejše od tebe" in da sama se pa na vse pretege boriš proti temu, sam ti ne uspeva vedno. (ravno zato je tako hudo in ne uspeva, ker se boriš proti oz. upiraš in obsojaš namesto da bi se razumevajoče predala, prepustila in sprijaznila)

Poskusi bit razumevajoča do vseh, do drugih, predvsem pa do sebe in skušaj bit nežna, sočutna do tega, da se znajdemo v obdobju, ko ne vemo kaj želimo v življenju, ko smo izgubljeni in obupani,...

Se strinjam z Yangom. Je pa dobro, da si se zavedla, da takšno razmišljanje pač ni ravno pravilno (ne najdem pravega izraza, vendar tudi pravilno, ni pravi izraz). Ne zdi pa se mi, da te je ravno takšno razmišljanje pripeljalo do bolezni. Najbrž so vzroki drugje, sicer pa bosta vzroke iskala s strokovno osebo. Ne zdi pa se mi zdaj na mestu nekakšno obtoževanje za razmišljanje v preteklosti. :rozicodam:

bi samo poudarila - predvsem pa do sebe!

Kako si, Barby?  :rozicodam: si v mojih mislih  :rozicodam:

težko mi je... še vedno mislim, da bi bilo lažje umreti :'( hudo mi je ker se okoli mene vsi trudijo, kaj pa nimam te moči...

Barby, počasi se daleč pride. Spremembe ne bo čez noč, so pa drobni koraki tisti, ki nas pripeljejo na cilj. Vsi okrog tebe se trudijo, praviš, ni jim vseeno zate. Tudi meni ni, ti želim, da zbereš moč, vso moč kar jo imaš in se postaviš na noge!  :rozicodam:

full je težko :(

Ja, Barby, res je težko, a korak za korakom gre ! in ti zmoreš to  :oki:

 :rozicodam:

zakaj imate vsi tako dobro mnenje o meni, le sama sebe vidim totalno nezmožno....

ker je blo pri meni podobno/enako - jaz sem samo sebe videla kot najbolj grozno, obupno, trapasto, brezvezno, idiotsko bitje...  :kiselnasmeh: - iz mene je govorila bolezen, nizka samopodoba, pomanjkanje samozavesti.... ko pa sem začela s pomočjo zdravnika, strokovne osebe, AD-jev, foruma, skupine za samopomoč to ugotavljat, je tudi počutje začelo it navzgor - in potem ugotoviš tisto, kar vedo tudi drugi - da si namreč čist OK bitje  :rozicodam:

BARBY :rozicodam:

hvala obema :)

Barby, si v mojih mislih  :rozicodam:

hvala... danes sem bila spet na psihoterapiji in vidim, da bom mogla full delat na sebi. strah me je ker nevem če bom zmogla. upam, da bom enkrat premagala strah v sebi....

BOŠ zmogla  :oki: BOŠ premagala strah  :oki:

 :rozicodam:

Barby, tudi jaz verjamem, da boš zmogla in premagala strah. :rozicodam:

Barby, vsekakor boš zmogla. Tud jaz sem mislila, da ne zmorem, da sem brezupen primer, kaj bi dala, da se mi ne bi blo treba s tem ubadat....ampak, ker drugač ni šlo, sem se spoprijela s tem, tako, kot se boš tudi ti! Jaz zaupam vate in VERJAMEM, da ti bo uspelo!  :rozicodam:

Si v mojih mislih  :rozicodam:

hej barby...js sm tut svoji terapevtki rekla, da ne vem če bom zmogla...k mam tut še precej zanarest...bejba...ti samo zdrži in počasi boš vidla, da gre naprej...pa bodo spet svetli dnevi...

v peruju bit 5 mescev...pa delat na eni šoli....če to ni sposobnost!!!!!!!! :rozicodam: dejmo se mal pohvalt...k tole ni kr tko veš?

pa jav se kej!

kako si kaj danes, Barby?  :rozicodam: kaj dogaja?

Barby, boš zmogla. Samo počasi, ne vse naenkrat :rozicodam:

včeraj sem si napisala na liste vse kar želim danes naresit... hja, še sedaj sem v postelji v pižami... full sem lena :S

potem pa čimprej iz pižame  :pomezik:

nič hudega, če si lena, ampak enkrat se boš mogla prisilit in vstat. To je najtežje, potem pa gre...
Tudi jaz se vsakič prisilim in ko zadeva zalaufa, se odlično počutim :oki:

meni se je čisto zmešalo....

to pa tudi pod razno ni res! ni se ti zmešalo, resnično ne, prisežem, da ne  :rozicodam: to je le trenutno počutje, ki je pač takšno, kot je in izboljšanje žal ni možno čez noč.

In kakšen je tvoj plan na papirju za danes? in kaj od napisanega se ti zdi, da je pa res uresničjivo izvest?

Korak za korakom, Barby  :oki:

Ej, Barby, nič se ti ni zmešalo, to je samo občutek. Takoj vstat in delat, pa bo bolje. Poj si kakšno pesmico, preglasi sama sebe. Tudi meni se je to dogajalo in sem odgnala te črne misli stran. :rozicodam: :rozicodam:

:( cel dan nisem nič naredila, razen tega da sem bla do 11h v postelji, sedaj pa spet noro iščem po netu rešitev za samomor... ne da se mi več nič.... nekaj je v meni, ki noče da bi se sploh kaj spremenilo.... po drugi strani pa tud strah, strah, strah..... ta strah se povečuje iz dneva v dan ravno zato, ker se ne soočam z življenjem kot bi se mogla....

barby, dej magar pokliči kako sos številko....da prebrodiš te trenutke....mi te hočmo tle...še na forumu itd...ma js bi ful rada še kej zvedla...kake dogodivščine iz peruja itd...

pa kaj pol če se ti dons nič ne da...pol si vzam dan zase...dej si kak dober film gor....whatever...pejt na kuhanca...karkol...sam to morš tko nardit...da se ne sekiraš, da bi šou dan v nič....ne se obremenjevat, kritizirat itd...

bejb....dej jav se kej!

papa

tnx krasendan :) ma ja sej ql, sam k jst kr dost dni tkole zabluzim... preveč razmišljam o tem da bi se ubila in pol zato kr nč ne nardim, ker se mi zdi brezveze.... najbolj hudo je to k bi po eni starni rada umrla po drugi pa mi hodijo v mislih lepi spomini in ljudje, ki me imajo radi....

čimveč razmišlaj o tej drugi stvari...o lepih spominih itd...ker če maš lepe spomine, pomeni da lahko ustvarjaš nove lepe spomine....


sej se boš premaknila...in teli zabluzeni dnevi...niso prav zabluzeni...če se skos obremenjuješ, sekiraš...kaj vse bi loh nardila pa ne nardiš...zabluzen dan je...možgane na off...brez kančka občutka krivde...vrjem je precej težko!;) hihi....ampak tak dan ima sprostilno moč!

odločila sem se, da bom začela počasi delat spremembe na sebi.... kot prvo, sem spremenila avatar, zato, ker prejšnji me je še bolj delal depresivno in zaspano... ta, ki ga imam sedaj pa predstavlja nekaj kar meni full pomeni in zato si želim živeti!!!

bravo; korak za korakom  :rozicodam: SI v mojih mislih  :rozicodam:

Barby, zelo lepo.....ti držim pesti!  :rozicodam: Avatar je pa lep, res  :oki:

Tako se govori!  :clap: Počasi, korak za korakom... Boš videla, da boš zmogla.

Rožica zate   :rozicodam:

spet sem razočarana.... ni mi uspelo in mi očitno nikoli ne bo... :( preveč je v meni želja, da se umaknem iz tega sveta... nimam več veselja do življenja... vsi okoli mene delajo načrte (tudi glede mene), meni pa se zdi čist brez veze, saj vem, da me kmalu več ne bo tukaj...

Kaj ni uspelo? v kakšnem smislu? imaš mogoče prevelike zahteve do sebe? počasi, počasi, delaj korak za korakom... Barby, meni stvari niso uspevale po par let skupaj... dokler nisem zaustavla konjev, se poglobila vase in razčlenila določena pričakovanja, sposobnosti.... so stvari, ki jih opravim kolikor toliko z lahkoto, so stvari, ko rabim miljon let časa (po drugi strani pa taisto nekaterim uspe z levo roko narest  :kiselnasmeh:) ... kaj hočem rečt? da smo si različni.... da se rabi čas... da nikar prehitevat dogodkov... da en neuspeh še ne pomeni, pa da sedaj nisi sposobna,...

Vedi eno - zelo si pomembna in lepo je, da si med nami  :rozicodam:

danes sem vstala in zajtrkovala zgodaj z namenom, da bi izkoristila ta dan, ampak me je zopet premamila želja po spanju in sem šla nazaj spat, spala do 10h, ampak itak se nisem naspala, ker preveč spanja škodi... potem pa sem zopet dobila željo po tem da se ubijem, ker mi tako ali tako nič ne uspeva več... tolk sm lena, da se mi še živet ne da... ne da se mi potrudit.... ko sem razmišljala o samomoru, me je poklicala mami... ni vedla kaj razmišljam, ampak kot da bi slutila... zvečer se vedno dobro počutim in imam velik energije tudi produktivna sem bolj, zjutraj pa je vedno druga pesem :( vse mi pade dol.... takrat vedno razmišljam o samomoru... enkrat bo želja tako velika, da mi bo uspelo....

če imaš možnost, živi tako, da čimbolj poslušaš svoj naravni ritem. jaz ko sem bila doma (brez službe pol leta), sem hodila spat ob 2, vstajala sem pa ob 10 ali 12, pač kakor se mi je zdelo. ni se ti treba naštelat na kao normalni delavnik, da vstajaš ob 7 (aaaa, sredi noči!!!!). naredi si svoj ritem.  :rozicodam:

Barby,  :rozicodam:!

Praviš, da imaš zvečer več energije in si tudi bolj razpoložena. Kaj pa, če bi si zvečer naredila plan za naslednji dan?  :A) Najbolje, da si ga zapišeš in potem kljukaš opravljeno.  :clap: To so lahko čisto drobne stvari, ki jih boš uspela naredit tudi z malo energije (npr. vstanem, se oblečem, pripravim si zajtrk, prelistam časopis, strebim solato,...), proti večeru si pa lahko že malček bolj ambiciozna.  :)

Držim pesti zate!  :rozicodam:

saj si zvečer pripravim seznam, sam zjutri pa sploh vstat ne morem... bom še probala :) morda prehitro obupujem

Ne se mučit za dopoldan, če še ne zmoreš. Dopoldan si vzemi prosto.
Če že delaš seznam naj velja za popoldan in zvečer.
Pa glej, da ne bo prezahteven.

Samo tiste oči, ki so oprane s solzami vidijo in samo tisto srce, ki se je okopalo v trpljenju zna čutiti trpljenje in bolečino drugega. Dokler človek sam ne iskusi trpljenja, ga ne pozna. :)

Barby  :rozicodam:

hey... se oproščam, ker se par dni nisem javljala... danes je bil malo boljši dan :)

si v mojih mislih  :rozicodam:; pa čimveč boljših dni ti želim  :oki:

Barby  :rozicodam: :poljubnjej: :srce-utrip: :sunny: :rozicodam:

Kako si? Si kaj brala tisto... :rozicodam:

Barby, kako si kaj?

Arven... vredu sem... oz. boljše... nimam več toliko samomorilnih misli.. me je pa še vedno strah kaj bo... včeraj sem oddala prošnjo za eno službo...

Barby, vedno bolje bo. Verjemi mi! :rozicodam:

Barby zdaj pa naj gre samo še navzgor  :oki:

me veseli, da je bolje  :rozicodam:; držim pesti, da gre sedaj pot le še navzgor  :oki:

hvala z zjutranjim vstajanjem mam še vedno probleme, ampak sedaj se že ob 9h lahko vsaj vsatnem, prejšnji teden sem še do 11h spala.... upam, da bo šlo res na boljše... iz službe so me klicali in imam razgovor naslednji teden :)

vsem želim vesel božič!

Barby, enkratno :rozicodam: Počasi, počasi, boš videla, to traja. Glavno je, da se premika in to na bolje :oki:

hvala trzinka   :rozicodam:

sem mislila, da me bojo te prazniki full zamoril, ampak prov nasprotno... full mam pozitivne energije, počnem stvari zakatere sem še pred kratkim mislila, da nisem sposobna... hvala vsem za pozitivne besede in podporo.... :D

tako se govori :oki:, tile prazniki nas ne smejo spraviti v slabo voljo, saj se konec koncev prav nič ne razlikujo od ostalih dni.

Počni vse, kar te veseli :rozicodam:

danes sem bla narazgovoru in mi je šlo full dobro.... wau kera samozavest :D občutki so super, zdej čakam, da mi sporočijo....

Barby, super....zmaga je tvoja  :wav:

hvala slavka :rozicodam:

Drzim pesti!

hvala.... ko zvem sporočim...

 srečno novo leto :)

tudi tebi srečno, zdravo leto želim  :oki:

včeri sem zvedla, da me niso zbrali, čeprov mi je na razgovoru kazal full dobr... ampak ql, mene ne skrbi zame, ker sem se že navajena znajdt v lifu... sicer pa motiti se je človeško  :P

bom pa delala stvari k so mi všeč... mam zdej neke projekte odprte  :onaposlusa:

Barby, lepo, da si optimist  :clap: Veliko uspeha ti želim pri realizaciji projekta!  :rozicodam:

gracias  :sesmejem:

dobro jutro  :wav:

Jutro  :rozicodam:

sm šla spat od 10h, k me neki grlo boli pa to... in zdej ne morem več spat.... pa ne ker bi me dala nespečnost, ampak 8 ur spanja je blo čist dost :D

in, kaj se dogaja zadnje dni? kako si kaj? kaj počneš?

full stvari... mela sm dost stvari za uredit... za zdravstveno zavarovanje, zdej se tko full ne spomnim kaj vse sm delala, sam si tko zjutri napišem listek in pol delam klukce... :P včeri sm se šla tud za inštrukcije zmenit na Sezam... pa na zavodu za zaposlovanje sem bila, ker bom dobila zdej eno uvajanje na delovnem mestu, kar je ql, k te zavod plača 3 eure na uro, delodajalec te nč ne plača... tko da nimajo nobenih stroškov s tabo... ne teče ti delovna doba, pa v tem času si še vedno prijavljen kot brezposelna oseba, sam pa dobiš reference, pa če si jim ql, te lahk pol še zaposlijo... čeprov moj cilj je bolj kej v moji stroki poiskat, sam ta čas je ql... ni full keša, ampak boljš to kt nič

 :oki:

tnx :objem

Barby,  :wav:!

Čestitam za "kljukce"!  :clap:

Barby :oki: :rozicodam:

tnx vsem... rada vas mam :rozicodam:

Enako, Barby, enako  :)

hola...!! Dolgo se nisem nič oglasila... super sem... zdej bom verjetno začela eno uvajanje na delovnem mestu, tako, da bom končno začela kaj delat...

bravo Barby, samo da si v redu :wav:

O, Barby  :rozicodam: lepo te je spet slišat, še lepše pa je, da so novice dobre  :clap: :clap: :clap:. Me veseli zate, da si OK  :oki:

hvala... :zardevam: sicer sem še vedno na antidepresivih... sej same veste, da to ne gre tolk hitro... vožnje po mestu me ni več strah, ampak na avto cestro še vedno ne upam... ampak, tudi to bom premagala (enkrat  :-[)

nimam več tesnob, niti želje po smrti... ko sem bila full down in sem se zaupala prijateljici, mi je rekla, da je mela ona tud tako obdobje in da bi se zdej ubila, če bi se takrat ubila... hotla je povedat, da bi ji blo full žal... no meni tudi... ampak jaz sem full mnenja, da je vsako slabo za neki dobro... in ta izkušnja mi je full dala v življenju.. nenazadnje sem izkusila na lastni koži, kako je biti depresiven in anksiozen... in če tega ne doživiš, je teko razumeti ljudi s temi problemi... pa kaj vam to sploh govorim.. sej same veste... in zato ste tud meni pomegale... full hvala  :clap: rada vas imam zelooooo  :poljubona:

Barby   
Lepo je prebrat,da si bolje.Želim ti,da še naprej pozitivno razmišljaš in slediš dobrim
in lepim stvarem v življenju. :rozicodam: :rozicodam:

bravo barby!kar tako naprej...

to se pa zelo strinjam s tabo! in dodam - hvala enako


 :clap: :clap: :clap: me veseli! in seveda držim pesti zate  :oki:; pa javi se še kdaj, kar tako, da poveš, da si OK  :pomezik:

objem  :rozicodam:

barby, ti samo delaj na sebi .. ne se podcenjevat, sicer si pa samo človek, ki ima pravico živeti, uživati.. pa čeprav v manjših dozicah.. :wav:Veš, majhne doze imajo tudi svoj čar 


ja, človek mora res izkusiti nekakšno dno, da se pobere kot feniks in na novo zaživi .. Ti samo pazi, da ne boš pretiravala, da se boš čim manj sekirala, da se ne boš po nepotrebnem obremenjeval.. Hodi ven, v naravo.. spucaj si glavo , in si reci .. če ne danes pa jutri  :pomezik:

Res, kako lepo je prebrati zgodbo polno iz katere spet veje dobra volja, optimizem,.. sploh pa, da ti je pripravljen nekdo prisluhniti, ti pomagati.. te usmeriti ..  :-* :-* :-* :-* cmok, cmok vsem tukaj, ki s pozitivno energijo pomagate ..

Drži se ...  :-* :rozicodam:

na hitro vas pozdravim... ker se odpravljam spat.. jutri namreč začnem v novi službi... ni ravno redna zaposlitev ampak, le uvajanje za 2 meseca... ampak boljše to kot nič :P ampak se kmalu spet kaj javim in vam povem kaj več... hvala ker ste vesele zame... to mi full pomeni   :pomezik: :rozicodam:

 :rozicodam:

Barby, super ti gre  :wav:

hey punce... začela sem delat v šoli... :P zdej so za mano šele 3-je dnevi... občutki fajn, sam mal težko mi je zjutri vstajat... pa full sm utrujena čez dan... ampak se bom navadla :)

Lep pozdrav vsem...

 :clap:

Barby čestitke, veliko uspeha ti želim!


Lp :rozicodam:

 :) Sem vesela zate!!!  :rozicodam:

Barby!
Čestitke in veliko dobre volje na novem delovnem mestu!!! :rozicodam:

Barby  :oki: super  :wav:

Barby, odlično :clap:

Bravo Barby tudi od mene!! Zdaj bo šlo samo še navzgor.  :clap:. Čestitke in veliko uspeha.

Lep pozdrav.
Simonka