FORUM Nebojse.si

Dva dni jemljem 50 mg asentre. Ponoči me je bolel želodec, slabo mi je blo in nisem mogla zatisniti očesa. Danes sem utrujena, tresem se...
Pomagajte mi prosim ali lahko popoldan vzamem še 50 mg? tako rada bi se naspala ponoči. Kako dolgo še, da bo prijelo?

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2543.40.html

tule je nekaj na temo Asentre. Drugace pa je pri vseh ADjih priporocljivo da ze zacne z 1/4
predpisane doze in potem pocasi povecuje, da se zmansajo stranski ucinki. Nekateri psihiatri
za tisti cas predpisejo kaksna pomirjevala, da zmansajo tesnobo in strankse ucinke.

Jaz sem začela z manj kot polovičko...1/3 tabletke. In po dveh tednih še nisem na celi. Morda bom konec tedna.
Stranski učinki znajo biti ubitačni (ne pri vseh). Ker sem že dolgo tu gor na forumu vem, da bom rabila vsaj mesec dni, da se zadeve umirijo. Ta čas pa si rečem, da moram izdržati. Če nisi vajena pomirjeval vzami kak Helex, ko bo hudo. Psihiatri priporočajo. :oki:

Zmanjšaj pa dozo...obvezno. Polovička bo za začetek čisto zadosti. In izdrži. Držim pesti draga rakica.

 :rozicodam:

po asentri sem jaz mislila da bom izdihnila...sem jo šla tako zamenjat.



pipi ;D

Jaz sem na Asentri že 5 let in jo dobro prenašam.
Začela sem z 25 mg - 50mg sem dajala na polovico - en teden,nato sem jemala 50mg - 1 mesec in potem vsak mesec višala po 25 mg.

Nikar ne jemlji po 2 tableti.To so antidepresivi in primejo počasi.
Upoštevaj navodila svojega zdravnika.

lp

Jaz tudi asentro dobro prenašam. Sem pa začel po polovičko prvih 5 dni in res. Nobenih stranskih učinkov, nič, dela, kot je treba.

Ziprexa pa me je zjebala, ko psa.

Hvala. Vaše nasvete sem upoštevala in mi je res pomagalo omiliti stranske učinke. Vem, da ni prava rubrika ( prva pomoč) samo moram povedati kako zelo sem žalostna. Ne morem in ne morem verjeti, da sem zopet na adjih. Zakaj ni dovolj, če se tako zelo trudiš???? Nešteto prebranih knjig, priročnikov, sprehodi, plavanje, prijatelji, kino, zanimiva, razgibana služba... Sedaj pa zopet na začetku. dve leti in pol sem uživala adje vsak dan z mislijo, da enkrat uspe in preneham. veliko sem se naučila o sebi, premagala kar nekaj strahov in ... uživala... srečna - za vsak dan vsak lep trenutek.
Zakaj...

Jona v življenju se vedno znova in znova pojavljajo zakaji - tako je bilo - tako je - tako bo.
Manj,ko se obremenjujemo z temi zakaji,bolje vozimo skozi življenje.
Sama jemljem ADje že pet let.Včasih sem na najnižji dozi,potem jo spet zvišam,pa znižam ....
Življenje nas res neprestano preizkuša  :seznojim:Mogoče bom celo življenje jemala ADje - pa kaj,bolje jemati in živeti - kot pa životariti.To je seveda moje mnenje in vsak posameznik odloča za sebe.

Jona drži se  :)

lp

hmm...js sm to glupo anksioznost kr vzela za del mene...pa pomaga...ne paničarm več tolk...pišuka morm potrkat...

nč hudga če si nazaj na adjih...itak je treba naprej tko al drugače...zmeraj pa lahko zamenjaš smer svoje poti!...

ko pa najdem tistga, ki mi bo znal odgovorit na vpr ZAKAJ...tkoj ga predlagam za nobelovo nagrado... :sesmejem:

jona počasi naprej, spet boš srečna! sigurna sm...

Jona, vsak začetek je težak :pomezik:
Saj bo,samo verjemi in zaupaj vase! :oki:

Ja, tudi jaz imam mojo depro sedaj za svojo. Ne gre drugače. Sem tudi že tri leta na AD-jih, sedaj, po treh letih na vzdrževalni dozi, pa se ne čutim, da bi jih lahko prenehala. Važno je, da s tem premagujem duševne padce, ki se ob raznih življenskih situacijah pojavljajo.

Ej, krasna, tut jest se pridružim predlogu na nobelovo ob vprašanju ZAKAJ?.

Tko pač je, najboljš je tko vzet, poskusit s tem živet, tudi pri raznih drugih boleznih so ljudje vezani na zdravila celo življenje, pa gre.

jona, zdrži še kakšna dva tedna, da prime. Med tem časom pa ti bo kakšen helex prišel prav.

drži se :oki:

Hvala, hvala!!!!za vsako vašo besedo. Večkrat na dan preberem, poskušam, se trudim.... Včasih me pa prime, tako razočaranje. Vse sem vložila v uspeh.

jona nisi edina.
jaz imam včasih občutek, da nazadujem. vsaj trenutno je tako. potem pa pride obdobkje ko ni ne duha ne sluha o tem, da mi sploh kaj fali.

saj bo ne obupat...pa kar pojamraj, včasih je že to dovolj da nam je lažje. :rozicodam:




pipi ;D

oj, jona, kako si?

Zelo v redu, da prebiraš poste in se trudiš. Hvalabogu, da imamo tale naš forum. Ker vsponi in padci so pri naših težavah skoraj pri vseh prisotni. Tudi mene prime razočaranje nad stanjem v kakršnem sem, vendar se poskušam ob slabih počutjih nekako izvlečt. Najbolj mi pomagajo sprehodi, pa klepeti s prijatelji. Včeraj naprimer sem imela slab dan. Sem se počutila slabo ker sem bila po dolgem času cel dan sama, pa sem brala knjigo, bilo je vroče, zato je sprehod odpadel. Pa je minilo, danes je nov dan.

Ne obupat, za dežjem vedno posije sonce :pomezik:

objemček :)
nenci

Hojla!
Nenci hvala za tvojo skrb. Zjutraj sem bolj slabo, potem do večera pa kar nekako.Skoz me še nekaj želodec boli. Sem pa v službi, tako da se trudim.   Sedaj jem adje 15 dni. Včeraj sem čitala v časopisu izjavo enega duhovnega učitelja, da se je potrebno venomer boriti in tisti, ki razume življenje ne pritegne v svojega depresivnosti???!! Ful me je ujezilo. Sem morala to podeliti z vami. 

hoj

jaz se z mnenjem duhovnega učitelja ne strinjam. Ima pa seveda vsak izraziti svoje mnenje. Ampak težave, ki jih občutimo mi, razumemo samo mi, to je tisti, ki smo jih izkusili. Zato naj te mnenja ljudi, ki teh občutkov ne poznajo, nič ne jezijo.

Je pa veliko že to, da si na ad-jih tko malo časa pa že delaš. Ja, zjutraj je vedno hujše kot zvečer. Pa bo tudi to počasi izzvenelo.Bolečine v želodcu so pa lahko stranski učinki pri začetku jemanja ad-jev. Tudi ti po času izzvenijo. Zato kar pogumno.

 

Danes popoldan me obdaja slabost. Ali so to še vedno stranski učinki? Ležim, zebe me... Kako sovrazim ta občutek. Se mi zdi, da bom kar omedlela.

Alexx kako je s tabo? si kaj bolje? Upam!

Jona zdrži še malo,zaenkrat te še dajejo stranski učinki,vem,da je hudo a vedi da bo minilo  :oki:

lp

Stranski učinki trajajo  več kots 14 dni? vmes je bilo že malo bolje, sedaj pa dva dni spet poden. Oprostite mi, sem tečna, vem. Samo vam lahko potožim! Edini me razumete. Prosim za kakšno spodbudno besedo.......

ko sem bila jaz v takem položaju, kot si zdaj ti, mi je en forumček rekel: pa kaj, če si na adjih? v bistvu je res! pa kaj, če jih jemlješ? pa kaj, če jih boš celo življenje? škoda, da si zdaj še dodatno breme devaš na hrbet zaradi tega. in ne, to ni neuspeh, da si spet padla dol. saj praviš, da si vmes bila že v redu. torej boš nekoč spet gor. kako gor priti pa itak veš. ;)

relaaaax. tuki si. tudi će stokrat napišeš, da si žalostan, pa obupana, nihče te ne bo obsojal. vedno te bomo tolažili.... ampak narediti pa mi ne moremo nič, a veš. če bi lahko, bi vsi zmetali svoj drek na en kup in bi bil mir... ampak moraš sama odvreči svoje splone, kakršenkoli že so.

oprosti, ne poznam dobro tvojega primera, ampak samo toliko se oglašam, da veš, da smo tu s tabo, kakršnakoli že si.

lepo ravnaj s seboj!  :rozicodam: ker si to zaslužiš!  :-* :-* :-*

jona, jaz sem bila "out" zaradi stranskih učinkov skoraj 4. tedne.. slabost, nespečnost, neješčost,.. alergija ,... nabijanje srca, švicanje,... ni-da-ni  :pomezik:,.. 4.ti je bil že boljši , v 5.tem sem bila na 90%...  aja, sem na Paroxat-u.. že eno leto.. sedaj pa počasi, počasi nehujem .. 5.dan na 3/4 tabletke ..

zdrži....  :rozicodam:

Jaz se že ne spomnim več, kako je bilo prvič. Pred dvema letoma in pol. Vem samo, da sem verjela v vsako tableto, vsak dan, samo bolje. Zdaj se mi pa zdi, da sem ful zanič. res izgubljam upanje, da bo pomagalo.
Drugače sem pa na istem kot si bila Tačka, samo, da mene slabost obhaja, alergije pa nimam.javascript:void(0);
Želim, da bi ti uspelo ukiniti zdravila, meni je za dobra dva meseca pa nič več. Zato sem še toliko bolj žalostna.

Vse dobro...

jona, ne sekiraj se, če pač jemlješ zdravila!  :rozicodam: če bi imela visok pritisk ali ne vem kero bolezen, bi brez občutka manjvrednosti jemala tabletke, a nede?
pusti si, da ti pomagajo!
jaz sem tako srečna, da sem imela paroxat! prav prijatelja sva bila. ampak moraš pustiti, da ti res pomagajo!  :rozicodam:

Sovražim jutra! Takoj ko odprem oči, me stisne v želodcu, po rokah mi grejo mravljinci... za umret. To se ponovi vsako jutro. Kaj bi to bilo? Stranski učinek, premajhni odmerek?

Jah, če je pa takole dolgotrajno, bi se pa morda le pomenila s psihitrom/injo, če morda ne bi manj neugodno prijel kak drug antidepresiv?

samo asentro sem jemala kar dve leti pa pol, potem pa dva mesece ne. takrat sem jo dobro prenašala in mi je res pomagala. kaj praviš ton? naj še malo vztrajam? upam, upam, da bo boljše.

Ne vem. Lej, zdaj, ko greš drugič v to zadevo, tudi bolje poznaš stranske učinke (morda jih prvič niti zaznala nisi), obenem pa se organizem spreminja. Če se prav spomnim, je bilo tudi tukaj na forumu nekaj takih, ki drugič niso dobro prenesli zdravila, četudi je bilo prvič vse v redu.
Vsekakor pa skušaj imeti to, da bolezen poznaš, za prednost in ne za znamenje za obup: zdaj VEŠ, da se da iz depresije priplezati na plan!
Vso srečo!

Jona , pri menis so bili stranski učinki skoraj cel mesec, tako, da se ne obremenjuj s tem. Nekaterim prej minejo, nekaterim pa kasneje.
Saj bo, samo potrpeti moraš. :rozicodam:

Resnično...kot pravi trzinka Jona. Preživeti je treba. Jaz grem trenutno skozi podobne muke. Za razliko od tebe pa nisem prestrašena, ampak besna, ker vem kako je bilo prvič. In ker mi sedaj tega ne bi bilo treba, če bi imela kaj več pameti. :031: O0 :035: :jezko: :jezko: :006: :006: :zglavovzid:

Zmagale bova, ja? Pogumne rakice sva. Pa veliko podpore tu gor imava tudi.  :oki:

Jutri grem spet zjutraj eno turo hoje. Naj boli kolikor hoče. Gibanje pomaga. :oki: Ne opazuj se ves čas, kje te špikne. Imej ves čas na umu, da bo prešlo in bova face, ki se jima bo za vse fučkalo.

jona, res je, kot pravijo ostali. Tudi jaz sem imela stranske učinke več kot 5 tednov, imela hude mravljince, pa strah jutra, slabosti, telečje noge, imela sem občutek, da bom omedlela. Dva meseca v bistvu me je to zelo matral. Potem pa je počasi, počasi izzvenelo. Vendar sem ves čas hodila na sprehode. In jokala, prebirala forum, spala.........je pa pomagalo. Al sem imela pravilni odmerek, ne vem. je pa bilo potem počasi bolje in bolje.

Samo malo še zdrži. Po 5.tednih naj bi stranski učinki pojenjali.

Alexx, te spodbujam pri hoji, zelo in bravo pri tolkih prispevkih.

Pa čimprej boljše počutje obema :oki:

 

Tenks nenci. Vračam se v boj... :sesmejem:  Bom morala ponoviti vse vaje ki sem jih vzela, od dneva ko sem vas prvič srečala v živo... :sesmejem: 11.8.  pridem na skupino. Upam, da bo še kdo.

Seveda bom zmagala...jona...ti tudi. :rozicodam: Do novega leta bova kot rožice (prej bova...ampak recimo, da si dam 6 mesev, da se spravim v optimalo.) In že sedaj obljubim, da bom tabletke jedla vsaj 18 mesecev, kot mi je ukazala shrinkica in, da si sama ne bom menjala terapije. In redno hodila po PST...tudi, če bodo padale sekire. >:(

Amen!


P.S. Ampak šmorn pa še bo do takrat. :sesmejem: In........spet sem Cipralex girl, kot bi rekla masi. Ukaz z višjega nivoja. Ni moja pogruntavščina. In ne bom pisala dnevnik kot prvič...vse mi je znano. http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,2366.1900.html Upam pa, da bom tako kot prvič shujšala 9 kg v dveh mesecih. :sesmejem:  :laughing: :laughing:

Sedaj sem se spomnila na uno masino parolo: "Jemljem Cipralex...ker se cenim." :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Super ste!!! Hvala vsem, kako rada vas berem.
alexx kakšno pamet bi morala imeti? Kaj si naredila narobe? Pa še to, kakšen pa je "pravi" odmerek? Zdravila jem 25. dan in vsaj približno spim ponoči, podnevi bi pa tudi najrajejavascript:void(0);

Zdrži, zdži.....

alex, potem se pa vidimo. Komaj čakam. :clap:

 

Ha...probali se bomo prikotaliti. Saj veš...telečje noge...šejking. Želodčne težave....jau...Cipralexxxxxxxxxxxx.... ljubezen moja.  :sesmejem: :laughing: Tolažim se, da bom čez kak mesec, dva frajerka....yes....... :oki:

Živijo! Nocoj sem dobro spala. Dopoldan še kar gre, popoldan bi pa zopet samo spala. Še dva dni in prva škatlica bo pri koncu. Trudim se, a dovolj?

Dovolj jona. Saj nisi stroj na pristisk. In en mesec še sigurno ni zadosti. Lej...jaz sem šele na začetku škatlice... ups...jao...kuku... :jok:
Držijo me pokonci izkušnje ostalih tu gor. Izdržati morava, a ne? In drugo leto bova za najin rojstni dan (22.06.hehehe....) naredile ludo žurko.   :wav:

jona, saj bo.. boš videla.. dobro se držiš  :clap:

Ko je meni začel AD "prijemati" po ene 4.ih tednih , ko sem začela po enem mesecu nespečnosti spet spati... vau ...  :wav:... končno sem zjutraj vstala spočita, od veselja bi najraje  :jok:..

Ampak, ko se prva dva tedna hodila iz službe, uf.. sem bila popoldna "sesuta". :pomezik:. bi kar spala  :closedeyes: in spala... Ene parkrat sem, ker sem bila tako vesela, da končno spet SPIM  :wav: ...  Potem sem si pa rekla, ej .. to ni dobro, imaš preveč spanca.. in sem se enostavno prisilila v gibanje.. šla sem fizično delat, na sprehod... pa me je minilo  :pomezik: ;D

Zdrži...

p.s.: jaz mislim letos za svoj rojstni dan - po dolgem času  :zvizgam:.. si privoščiti  :utopivkozarcu: brez skrbi ... hja, saj vem.. pijača ni vse  :pomezik:  ampak tako bi se ga rada en mal "nalezla"  :sesmejem:

takrat bom že "očiščena" tabletk  :oki:

Hvala vama alexx in tačka! vem kako je bilo prvič, zato sem sedaj malo neučakana. Kdaj moraš zvišati odmerek?

za rojstni dan en kozarček ali več... tudi jaz sem poskusila, pa ne samo enkrat. ti povem tačka, da če ga iz užitka, z veseljem popiješ, da prav paše... pa ne delam reklame za alkohol, samo rada imam kak kozarec vina. pravijo, da kar se ti "zlušta" ne škodi.

Oj, jona, vidim. ti gre na bolje  :wav:

odmerek ponavadi zvišaš po naročilu psihiatra oz.zdravnika, ki ti jih je predpisal. Pri meni je bilo prvi teden polovička, potem po enem tednu pa cela tabletka.

za roj.dan pa mislim da lahko enga  :nadusek:, ne bo nč narobe, čeprav z AD-ji pravjo, da to ne gre skup. Sam majček pa paše :nazdravje:, jap

Sem se že prehitro hvalila, kako dobro mi gre :((( zopet sem v službi odreagirala na stres s jokom. kaj še lahko naredim da si rečem nič, gremo naprej??????? ne pa da premlevam, kaj sem naredila narobe.

Tako se razmišlja. In nič nisi naredila narobe. Samo še nisi čisto na zeleni veji jona. Padci bodo. Važno je, da o tem ne razmišljaš. :oki: In ja...greš naprej. :oki:

Jona, počutje je šlo na bolje, tvoje misli pa ostajajo iste. Sedaj moraš pričeti delati na tem, spreminjati miselne vzorce.
Ne vem ali hodiš na psihoterapije, prični. Beri kakšno knjigo na to tematiko. Take spremembe se ne zgodijo kar čez noč, potrebno je veliko potrpljenja in veliko dela.

Drži se :rozicodam:

Berem, berem...javascript:void(0);saj to je, ko mislim,da sem čisto na zeleni veji, me zopet vrže v pekel nazaj. preveč hudega sem izkusila v svojem življenju...

Danes imam slab dan.... Sem čisto brez energije.

Pošiljam ti velik objem :rozicodam:

oi jona
asentra je zlo uredu. prve dni sm tud jz mal bruhala, pa mi je blo slabo, po 3eh tednih sm se pa počutla ko prerojena!!
razumm take slabe dneve, bit brez energije in volje do česarkol. ampak, četud se zdi u tem trenutko neverjetn  (vsaj men se je) MINE. pol po 3eh tednih asentre pa wooow! že leta se nism tko počutla  :)
predvidevam, da greš mal čez pekel, ampak mine. če je men, bo tud teb   :wav:

lp :rozicodam:

Spet jaz... Si želim malo vaše podpore. Povejte mi, kdaj optimalno primejo zdravila in kako veš, da je potrebno zvišati odmerek.  Spanje se mi je zelo popravilo, tudi jutra so brez slabosti in mravljincev... Samo ene prave volje za delo nimam....

ojla jona

sem bila na dopustu na morju. Letos je bilo res super. Voda tako topla, da je bila ravno pravšnja zame. Pa odklopla sem lahko čist. Veliko sem plavala. Če pomislim pred tremi leti ,ko si v vodo nisem upala niti stopit.  To pravim za spodbudo, da počasi pridemo iz teme na sončka. :sunny:
Zdravila naj bi prijela tam nekje po štirih tednih jemanja. Vsaj prvi znaki na bolje se takrat pokažejo. Pri tebi so se že, nimaš več mravljincev, jutra niso tako grozna, pa tudi spiš sedaj lahko. Če pa nimaš volje za delo, se pa ne sekiraj preveč. Saj je konec koncev še poletje in pri visokih temperaturah še popolnoma zdravi nimajo prave volje za delo.

Jaz je še sedaj nimam, volje do dela mislim  :sesmejem:,  pa kaj pol, hehe, važno da lahko spim. Pa da se lahko pogovarjam z ljudmi.

Vedno je tako, kakšen dan čisto super, naslednji pa spet brez volje, pa spet super itd....

Vem, da ti je težko, mogoče bi pričela s kakšno psihoterapijo. Po prvih izboljšavah telesnih znakov je potrebno delati na sebi. Spremeniti miselne vzorce, to pa je potrebno dosti vstrajnosti ob pomoči strokovnjakov, ali vsaj da bi šla na skupine za samopomoč, ki jih organizira društvo DAM. Meni skupine pomenijo zelo veliko.

velik objem  :rozicodam:

jona  :-*...

če so se ti nehali fizični stranski učinki, bo tudi psiha kmalu pošlihtana, boš videla  :oki:...

ko sem jaz končno začela spet spati, da sem bila spet fizično spočita, da nisem imela "polne" glave, da mi ni bilo slabo, da sem spet končno lahko pojedla en normalen obrok.. sem si rekla, ".. zaradi službe se ne mislim več preveč sekirat... lagano-i-sportski  :pomezik: "... sklenila sem, da se zaradi določenih domačih ne mislim več sekirati.. se umaknem, če imam občutek, da bom eksplodirala  :035:.. Ti povem, v tem zadnjem letu sem si res rekla, da sem jaz na prvem mestu.. Ne rečem, da me kdaj ne stisne, da se ne sekiram,... še vedno, saj to je normalno. Ampak se trudim se umirit, analizirat zadeve... in si reči... punca , so še hujše stvari, ne obremenjuj se.. Vem, ni vedno lahko.. ampak na tem je treba delat ! 

jona,... drži se... Ali imaš mogoče kakšne probleme v službi ? Saj bo.. boš videla , da ne berem nazaj... koliko časa pa sedaj jemlješ AD ?

 :-* :-*

Tačka hvala ti!!!!! ad jem pet tednov, 50mg asentre zjutraj. Imam precej odgovorno službo in " preveč vlečem nase".

pozdrav in objem!

Pozdravljeni!
Kar nekaj časa se nisem oglasila. Bila sem na dopustu. Jupi!!!!! Ko sem se vrnila v službo, pa sem doživela tako tahikardijo, da sem šla na urgenco. nič posebnega. kaj mi je storiti?

Si poskusila z načrtnim sproščanjem telesa in uma....umiriti srce?
Se usedeš v miren kotiček...vzameš MP3 sproščanje in dihaš umirjeno...enakomerno s trebušno prepono.

Morda tudi z preusmiritvijo misli...šteješ liste na drevesu če ne drugega...zapreš oči in si predstavljaš
umirjenost...obalo..morje, ki počasi valovi....

Kaj v službi te iztiri pomisli..kaj takrat razmišljaš...kakšni scenariji se pletejo po glavi?
To se lepo predeluje z psihoterapevtom.

Si popila preveč kave morda??

Čim manj urgenc ti želim... :rozicodam:

O draga Aslan! Kako sem vesela in kako cenim tvoje odgovore. Hvala.
Kavo popijem pač eno zjutraj, zdaj pa še te ne, sem se preveč prestrašila. javascript:void(0); vse tvoje nasvete pa že in še bom upoštevala. samo, ko tako počasi gre na bolje. sem 2 meseca na 50mg asentre, po treh mesecih premora.

Hmmm...je pa tko ane...ne vem...jz ko se vrnem z dopusta na šiht...me tut kr fajn dol potlač...tko kak tedn rabm, da pridem k sebi...čeprav delo obvladam itd...sam kukr, da bi zadel real life...na dopustu sproščeno in brezskrbno, pol pa spet v službo, služit evrčke...razmišlat o plačilih, življenju itd...mogoče je tudi pri tebi kaj podobnega.?

kar mirno jona...telo se bo spet navadlo na tempo...jap pa na sproščanje ne pozabi!

lp

Pozdravljeni!
Malo se oglašam, ker vas pogrešam. Sem se pogovarjala s psihiatrom v zvezi s tahikardijo, pa mi je zvišal odmerek z dodatno tableto popoldan. Meni se zdi tole v drugo skoraj hujše kot prvič, če bi vedela, da bo tako, sigurno ne bi prenehala!!!!
Ponosna sem, da sem osvojila sproščanje. Iščem pa psihoterapevta v celju ali mariboru s katerim imate dobre izkušnje.

Pošiljam vam veliko jesenskega sonca!

Jona,  :-* :rozicodam:  me veseli, da se izboljšuje :palecgor: , pa tudi  :043: boš rešila, boš videla..

Ja, da nam bo pa včasih en mal preveč :043: bum-bum.. se bomo pa verjetno morali navaditi..

O hvala. Zdaj ko sem povišala imam pa sept eno meglo v glavi, pa slabost me daje.... o kk sem zjamrana a ne?

Jona!  :rozicodam:

Še malce podpore tudi od mene. Jona, tudi slabega počutja bo enkrat konec. Boš videla.  :pomezik:

Držim pesti zate!  :rozicodam:


Janja

pozdravljena Jona! A je kaj bolje? So stranski učinki že popustili?

Pozdravljeni! kar vsak dan me še precej daje. štirinajst dni sedaj jemljem eno tableto zjutraj in eno popoldan. nimam prave volje, me skrbi če bo sploh prijelo. Žalostna sem...

žalost...
poskusi jo zamenjati z jezo. pošlji nekam vse tvoje težave, kakršnekoli že so. saj veš, po nevihti se vse poravna.  :rozicodam:

jona, drži se  :-*  :-* ... 

p.s.: A to misliš tbl za "zbijanje"  ponorelega srca ? Da ne primejo ? Uf, jih ne poznam.. Mogoče ti bo kdo drug dal nasvet ...

Hvala, da vam lahko zaupam.
Tačka mislim na asentro.

jona, zdrži... če je za tabo (šele) 14 dni ? Res, zdrži še nadaljnih 14 dni... potem bo bolje  :oki:  Že večkrat sem rekla, meni je prijelo šele 5.ti teden.. prej sem bila pa  kot :delirij: (ej, tale faca mi je tko všeč  :smehko:)

Jona, bo, kar vzdrži še malo! Tudi jaz jemljem Asentro in na začetku je bilo počutje obupno...slabše kot prej! Imela sem vse stranske učinke, kar si jih lahko zamišljaš...od slabosti do potenja, driske, mravljinčenja...grozno res :o. Začela sem s četrtinko, potem prešla na polovico in šele po treh tednih začela z eno tableto dnevno, kot mi je predpisal psihiater. Ampak izboljšanje sem čakala kar dolgo, vmes obupavala, da ne bo nikoli boljše in komaj preživela dan. Vendar se je stanje potem umirilo, zato se splača potrpet. Dobila sem tudi Helex, vendar sem ga vzela samo takrat, ko je bilo res nevzdržno, ko sem mislila, da me bo konec.
Torej Jona, bo, bo...izboljšanje bo...povem iz lastnih izkušenj...potrpi še malo in poročaj kako se imaš!
Objem  :rozicodam:

Slavka, sem vesela zate :rozicodam:

Jona, tudi pri tebi bo bolje, vztrajaj :rozicodam:

tudi pri meni je podobno  :kiselnasmeh:

Dragi moji! Kar dolgo se nisem oglasila. Dobro mi gre...
Potem pa spet nihanje.javascript:void(0); Razmišljam, kaj pa če ne bo bolje... Najbolj strah me je, da bi me hospitalizirali.  Sem nekaj nervozna brez razloga. Začela sem hoditi na jogo, pa je skoraj pol vadbe minilo, da sem se lahko sprostila. drugače sem pa zadovoljna, se mi zdi, da sem zelo napredovala.
Prosim vas, za vaše spodbudne besede, nasvete, izkušnje. 

jona  :rozicodam: :rozicodam:

trenutno sem sam tudi bolj v slabi koži, a bomo zdržali. tudi ti boš,čeprav se nam na trenutke zdi, da ni izhoda. VENDAR JE. tako da kar pogumno.



pipi ;D

Draga Jona, se mi zdi, da kar po isti poti lezemo. Tud jaz sem na začetku vadbe joge zelo težko odklopila, ampak z vsakim naslednjim obiskom vadbe je blo bolje. Najprej sem mislila, da se moram skoz kontrolirat, ker se mi bo sigurno drugač "kaj zgodilo", pa mamo vadbo v zdravstvenem domu in sem si naslednjič rekla: to je pa res čudovito, me vsaj ne bo treba daleč peljat  ;D! Tako sem tiste tečne misli odgnala in se začela sproščat in potem je blo tudi počutje boljše. Pa probaj s sproščanjem tudi doma, kupi si kakšen cd (globinska sprostitev), pa si ga v miru zavrti in se nauči sprostiti. Pa tisti strah pred hospitalizacijo... :o...skoz sem moža spraševala, če obljubi, da me bo peljal v bolnico (za duševne bolezni), ko bom čist znorela...pa mi je zatrjeval, da me bo, ampak me itak ne bo treba, ker ni z mano nič narobe. Ampak verjela mu pa nisem čist  :sesmejem:! Pa res nisem šla nikamor...vse to so samo občutki, zmedenost, strah...ja predvsem strah. Pa kaj, tud,če bi blo potrebno, da grem v bolnico? Saj plačujem zdravstveno zavarovanje...mi že pripada  :sesmejem:! Jona, drži se! :oki: Mnogo nas plava v isti župi!

Kako sta prijazni. Mi je kar lažje. Zdaj vzamem en mesec zjutraj in popoldan eno tableto asentre. O kako so bili že lepi dnevi. Zaradi teh se splača vztrajat. samo, ko me tako vrže, če nisem vredu. kako se naj tega rešim?

Jona, vsakdo, ampak prav res vsakdo ima tako dobre kot slabe dni; je pa res, da ko pri nas zaniha se takoj vprašamo "joj, kaj pa sedaj to  :o". A to so pač nihanja, ki kakor pridejo, tako tudi grejo  :)


kar tako se človeka tud ne pošlje v bolnico; če se pa kaj takega zgodi - kaj pa je v tem slabega?

Arwen saj imaš prav. samo jaz tudi delam s takimi uporabniki in se malo prevečkrat postavljam v njihovo kožo. javascript:void(0);
ali ta nihanja kdaj izzvenijo do te mere, da se ne sprašuješ, če bo kdaj bolje? ko sem se prvič zdravila so, sedaj pa kar prevečkrat obupam.

Evo, še js podam svoje mnenje glede joge... Sama hodim zdaj tretji teden, pa se na začetku tudi nisem znala sprostit - prav nasprotno... Še panična sem ratala, pa srce mi je nabijalo... Zdaj se že veliko bolj sprostim, ni še to to, ampak definitivno napredujem... :)

Zdaj vidim, da to res rabim, da se sploh nisem več znala ORNK sprostit... Ne boj se, sčasoma bo vse lepše, lažje :P :)

Metuljček :)  :zvizgam:  :rozicodam:

Jaz se drugače veliko sproščam v naravi, pa vsak dan vsaj pol ure hodim. Naučila sem se tudi trebušnega dihanja... Želim si videti svetlo prihodnost, načrtovati za par let naprej, tako se pa bojim za jutri. Trudim se res, ali pa se mi samo zdi????!!!!

eh, vsi se trudimo, trudimo. in ko obtičimo, se mečemo v zid. pr men je že tako. zdaj, ko nisem glih fit, sem čist razočarana nad sabo, ker ne znam. ampak na dolgi rok, se tolažim, da bomo zasijali. kot nekoč. ali, bolj kot ever?  :kiselnasmeh:

Saj ravno to je. Včasih tako rabiš tolažbo ali spodbudo, da bomo nekoč zopet, vsaj približno taki. Jaz sem sigurno boljša kot nekoč, v to sem prepričana, pa tudi moji bližnji. Samo z zdravili mi je to uspelo, brez pa ne. Bi bila vesela, če bi Martinica to komentirala.
Kako si upate načrtovati za naprej? Jaz si ne.

Kaj konkretno pa imaš v mislih z načrtovanjem prihodnosti? ko se itaq za dan vnaprej nič ne ve  :kiselnasmeh:

Načrtovanje prihodnosti v smislu ureditve stanovanja, odločiti za otroka... sem že kar čez 30. Si mislim, da ne bom zmogla, a bom znala? ubadam se z brezveznimi strahovi in občudujem druge, ki poleg službe zmorejo še marsikaj. Pač skoz me nekaj skrbi, pa je to menda normalno, glede na to kaj sem prestala v zadnjih desetih letih??!! Upam, da se bodo na dolgi rok te misli umaknile in bom zaživela brez strahov. To želim tudi vsem vam!

Jona, kaj pa psihoterapije? Evo jaz sem že eno leto na ADjih, ki so me tudi postavili na noge, pa so bila vmes nihanja, ampak psihoterapija mi pa še bolj odpira oči in končno po zelo, zelo dolgem času lahko rečem, da sem napredovala in kakšen dan sem tudi srečna, tako kot sem bila včasih. Pa me še veliko dela čaka, še nisem na vrhu :ne: