FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni.
Sem v 5. tednu prve nosečnosti. Od 4.tedna imam slabosti, za katere sem skoraj prepričana, da sem si jih “priklicala” sama, saj imam že od otroštva strah pred slabostjo in bruhanjem.  Ves čas sem lačna, ampak od hrane mi prav nič ne diši. Komaj se prisilim, da pojem nekaj grižljajev prepečenca. Ker nič ne jem, posledično moja teža tudi hitro pada (od nekdaj sem bila suhica). Veliko spim in jočem, skrbi me, da bom zapadla v depresijo, nasvet “sej bo minilo” pa mi prav nič ne olajša stanja. Tako se veselim otroka, nosečnost je bila načrtovana, ampak na trenutke mi je res  hudo in si z svojimi skrbmi samo še poslabšam fizično in psihično stanje. Res ne vem kako si pomagati, da se vsaj malo spravim k sebi in v boljše stanje?

Sniffy.

Čestitke nosečka  :srce-utrip: in dobrodošla na forumu.

Sniffy nosečnost prve 3 mesece prinese slabost, tako to je.
Hočemo ali nočemo - slabo nam je. Enim bolj drugim manj.
Pomaga, da popiješ ingverjev čas (zjutraj dokler še ležiš) ali vsaj kaki ingverjevi keksi.

Temu strokovno rečemo emetofobija.
Ta del je rešljiv s pomočjo psihoterapije - torej pomoč skozi pogovor.
Odkriti vzroke za to tvojo težavo in se naučiti strategij za obvladovanje strahu.
Lahko ti siljenje na bruhanje ali že sama slabost prebujata potlačene spomine na tvoje otroštvo.

Kot ti je težko potrebuješ čustven support, razumevanje in sočutje.
Naučiti svojce, kaj točno takrat potrebuješ in jim povedati česa nočeš.
Pomemben je odkrit pogovor o tvojih potrebah.

Morda bo prvi korak to, da sprejmeš, da imaš težavo s strahom pred slabostjo in bruhanjem.
Razviti sočutje do sebe in znat sama sebe podpreti ...
En del pomoči bo zagotovoo tudi to, da veš, da dejansko je to faza, ki mine ...
Znat sprejet to kar je in potrpežljivo počakat na čas, ko bo trebušček rastel in slabost minila.

Delaj tudi na rednem, dnevnem sproščanju. ..dihanje...umirjanje uma ...
 :rozicodam:

Sniffy Čestitke!  :rozicodam: :clap:

Nimam dobrega nasveta, ker po pravici povedano se tudi jaz bojim tega, pa sploh noseča (še) nisem. Večkrat pa razmišljam v tej smeri in me včasih že od razmišljanja zagrabi anksa  :o

Bodi pa pogumna in pozitivno razmišljaj. Mogoče si predstavljaj, kako lepo bo, ko bo dojenček s tabo, koliko dogodivščin vas čaka  :oki:
Ali pa nabiranje idej za sobico, oblekice, vozičke .. nekaj, kar te bo spravilo v dobro voljo. Branje knjig o nosečnosti in nikakor ne zapisov iz interneta  :)
Vse nosečniške nevšečnosti pa sprejeti kot del nosečnosti, ki se jim ne da ravno izgoniti.  :kiselnasmeh:
Sprejemanje situacije in gledanje z optimizmom naprej. Naj bo sreča večja od skrbi!  :rozicodam:

Draga Sniffy, najprej iskrene čestitke.
Lahko ti povem, kako je bilo pri meni, bila sem 2x noseča, obakrat mi je bilo na začetku slabo, nisem mogla jesti, zelo sem se slinila in tudi precej shujšala. Šele v 6. mesecu nosečnosti sem dosegla prednosečniško težo. Celo nosečnost nisem  mogla jesti mesa, čeprav sem bila pred tem izrazita mesojedka in sem ga imela zelo rada. Že ob misli na hrano mi je postalo slabo, mož je dobesedno na skrivaj jedel, ker sem, če sem vedela, da je, že od tega bruhala.
Pa se je vse srečno končalo, rodili sta se nama 2 zdravi punčki.
To je res naporno in upam, da imaš podporo doma. Je pa dokaj običajno, le redke so takšne srečnice, ki nimajo nič težav.
Običajno se okoli 5. meseca to umiri. No, meni se pri prvi punci do konca ni, pri drugi pa res tam okoli 5. meseca, potem je bilo v redu.
Zato ne jokaj, poskusi sprejeti, da tako pač je, kot ti je napisala Aslan. Jej velikokrat po malo, kakšne hranljice stvari, po nekaj grižljajčkov... to, kar imaš rada. Jaz sem takrat vedno imela v žepu rozine in sem tu in tam kakšno pojedla, pa mlečni kruh in mandarine. Pila sem vitaminske napitke. Če boš prehudo shujšala, ti lahko tudi zdravnik pomaga, no, upam, da to ne bo potrebno.

vse bo v redu.
Ribica

Aslan ❤️ hvala za topel sprejem in še toplejše besede. Danes se počutim malenkost bolj pozitivno. Res sem vesela, da obstaja ta forum in predvsem, da obstajte ljudje, ki znate s pravimi besedami človeka pomiriti, brez obsojanja.

Nisem ravno poznala strokovnega izraza, vedela pa sem, da obstaja. Zavedam se tudi iz kje ta strah prihaja in to je definitivno iz otroštva, vendar ga nisem nikoli zdravila.  :unsure:

Občutek imam, da me od vseh najbolj razume moja mama. Tudi partner se zelo trudi, vsak dan mi pove, da me ima rad, mi stoji ob strani, ampak včasih se mi zdi, da ima še manj “pojma” kot jaz, kako se spopasti z menoj in mojim stanjem.  :kiselnasmeh:
Pridejo dnevi ko dejansko sprejmem strah pred slabostjo oz. še večji je strah pred bruhanjem in si rečem: če boš bruhala pač boš. A to stanje seveda ne traja dolgo.  :o

Razmišljala sem tudi v tej smeri, da me je slabost “ohromila” zato, ker imam zelo rada vse pod kontrolo oz. organizirano in planirano. Tukaj pa ni storiti nič drugega, kot se “prepustiti” in čakati.. kar pa zelo težko sprejmem.
Če nič drugega, bo to obdobje velika preizkušnja zame in spoznanje, kaj vse dejansko zmorem.. četudi se mi v določenem trenutku zdi neznosno.  

Hej Regina ❤️ hvala za čestitke  :) natanko en dan in to tisti ko sem naredila test , mi ni bilo slabo in sem se počutila na vrhu sveta. Naslednji dan se je zgodba spremenila, zato sem še toliko bolj prepričana, da sem si vse to lepo zakuhala sama  :-\  sploh ker poznam nosečke, ki so od prvega do zadnjega dne žarele, mariskateri pa postane slabo šele v 6-7.tednu. No jaz sem seveda morala malo prehitevati.  :laughing:

Tudi sama sem že pred nosečnostjo razmišljala o slabosti in ni prineslo nič dobrega.. zato je verjetno dobro takšne misli “zatretiti” še pred zanositvijo. Jaz jih očitno nisem  :sesmejem:. ????‍♀️

Nasvet: Naj bo sreča večja od skrbi, se me je res dotaknil. ❤️ Hvala ti za to. Dala bom vse od sebe, da bojo moji dnevi pozitivnejši in da poskusim sprejeti stanje, takšno kot je.. ker vse je z razlogom, kaj ne? Četudi mi je včasih ta misel prav bedna  ;D , sploh če ne odkriješ tistega  dobrega razloga zakaj se dogaja nekaj slabega.

Hvala ❤️ Ribica.

 Veliko mi pomeni izkušnja nekoga, ki je prestal isto. Tudi sama se ogromno slinim , prav neverjetno od kje noseča ženska proizvede toliko sline  :laughing: . Vsak dan mi “zadiši”  nekaj drugega, danes je dan mandarin.. vase pa ne spravim nič sladkega, kruha in zelenjave. Vse to kar sem prej imela grozno rada. Ves čas razmišljam o hrani in posledično o slabosti  :o Na srečo me vsaj to ne skrbi, da je z plodom vse ok. Da bo dete zdravo sem trdno odločena in ne odstopam od tega  :clap: .. oh ko bi le kje drugje bila tako odločna.
Podporo doma imam, predvsem od svoje mame in tudi tašče.. partner je precej v skrbeh zame, ampak je ob meni in me ima rad.

Potrudila se bom da ne pride do prehudega hujšanja in jokanja, ampak saj veš kako je.. nosečniški hormoni pač  :zardevam:]

Res je to je izziv zorenja - spustiti kontrolo in prepustiti se toku ...
Mogoče bi ti ta knjiga kaj lahko dala:
https://www.zalozba-chiara.si/osebna-rast/731-teorija-nadzora?gclid=CjwKCAiAksyNBhAPEiwAlDBeLIv27PLw5gAZLpbsMq5bRKzk9i9KXkgU73Y9OAJr17OiTxFw6CNzDxoCKMcQAvD_BwE