FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,
ravnokar sem izvedela, da je moj šestletni sin pozitiven (PCR). Mene cca 4 dni boli grlo, danes kašelj, zdaj pa se mi zdi, da je vse še slabše, da imam pritisk v pljučih. Ne znam ločiti ali je to zdaj od tesnobe ali ne. Nimam vročine, samo ta občutek v prsih. Sem v velikem strahu, paniki. Vsa se tresem. Otrok je danes sicer že v redu, tudi partner nima simptomov. Ampak sem v strašni, strašni paniki. Ne vem kako naj se zdaj prebijem čez to situacijo...prosim, prosim za pomoč.

Hvala  :'(

Pa če bi se samotestirala ali šla celo na PCR, da vidiš, pri čem sploh si? Saj veš, da si v glavi ustvarimo najhujše scenarije in s tem še potenciramo simptome.  :kiselnasmeh:

Pozdravljena,
Kar mirno. Se je stanje poslabšalo ob novici, da je sin pozitiven?
V kokikor to drži se je sigurno v veliki meri oglasila psiha.
Jaz sem bila prepricana, da imam covid (bila prez vonja in okusa)… potem, ko sem cez nekaj dni sla na test in dobila pozitiven rezultat sem kar imela obcutek, da se stanje slabsa, da me tisci v prsih.
Hvalabogu sem se prepricala, da je to psiha, saj ce do takrat ni bilo tezav, jih tudi zdaj ne bo. Je bil pa strah prisoten.

Vam svetujem, da greste na test in boste vedela. V kolikor ste pozitivna, ste pac pozitivna. Pocivat, veliko tekocine, zaposlitev misli, pozitivne afirmacije, podpora doma  :happy:

Nic hujsega ne bo  :rozicodam:

Via glede tesnobe:
delaj na sproščanju, umirjanju misli ... imet fokus na tukaj in zdaj (ne na katastrofiziranje prihodnosti).

Glede virusa covid:
Večina ljudi preboli na easy, smrtnost je o,15%. To so dejstva.
Poskrbet za imunski sistem, D3 v prvih dneh ful dodajat, C vitamin, Cink, Magnezij.

Pozdravljeni,

najprej hvala za spodbudne besede in za pravilno orientacijo v tem strašnem viharju panike, ki me je zajel.
Regina, ja stanje se mi je včeraj poslabšalo takoj po tistem, ko sem izvedela za sinov rezulat. Poskusila sem se umiriti s tehnikami, ki jih poznam. Opremila sem se z vitamini in zdaj je nekako znosno. Hvala vsem za nasvete in podporo. Veliko pomeni.
Dopoldan sem opravila PCR test in zdaj čakam. Najbrž bo tudi ta rezultat prišel proti večeru...Strah me je covida. Ah, strah me je vseh možnih bolezni v bistvu...Tako, da je tale globalna zdravstvena kriza, ta negotovost in vse ostalo, kar se dogaja, totalna nočna mora. Na trenutke sploh ne razumem kako je možno, da že toliko časa, kar nekako shajam, ne da bi se mi utrgalo.
In zdaj čakanje na ta rezultat...
Kako ostali shajate s to covid realnostjo? Je gola racionalizacija in sprejemanje, predaja kar bo pa bo, način? Ne vem, sama delam vse maksimalno tako, da bi se ognila bolezni, da bi bila kar se da družbeno odgovorna...amapak najbrž gre tukaj tudi za kontrolo? Težavo s kontrolo, ki ni ok...ne vem. Hvala še enkrat, da ste "tukaj".

VIA, težka je, težka.

Tudi sam "zelo dobro" pišem katastrofične scenarije in to mi SEVEDA slabša psihično stanje.

- depresija
- razmišljanje, ali bom dobil covid, ali ne (nisem cepljen)
- nekaj strahu pa tudi pred gripo, ki je baje v polnem zamahu in je kar huda

Javite glede testa. Upam, da ste negativni, kar zna biti za psiho super pomagalo...

Jaz se ne ukvarjam s tem. Statistika je v prid zdravih oz lazjih potekov prebolevanja. Tudi pred cepljenjem me covida ni bilo strah. Ce pa ze bo drugace, pa bo, ane. V koncni fazi z zivljenjem vsakodnevno reskiramo tudi smrt. Ta nam je itak vsem neizogibna in tako mora biti. Ne da si zelim ze zdaj umreti, ampak nima smisla se ukvarjati s tem. Za ukvarjati se je z zdravjem in zivljenjem. S stvarmi ob katerih se dobro pocutimo.
To dvoje je kot na tehtnici. Prevagala bo pa tista stran, na katero je dan poudarek. :rozicodam:

Pozdravljeni,

hvala za odzive. Micha, test je bil negativen, kar me je silno presenetilo, ker skupaj s partnerjem in sinom živim v majhnem stanovanju, kjer je izolacija nemogoča.
Počutim pa se slabo. Kašljam, boli me glava, imam nahod, precej sem utrujena. Otrok pa je v redu, pravtako partner, ki je polno cepljen. Sama sem cepljena enkrat. Tudi tega me je bilo neizmerno strah. Ravnokar sem si izmerila telesno temperaturo in je povišana. Strah me je. Že skoraj dve leti živim v agoniji zaradi covida...razmišljam kaj storiti, kako se pomiriti, poskušam ne katastrofirati, kar je težko, ker je slednje nekakšen modus operandi moje psihe...zdravje pa moj trigger.
To čakanje kaj bo, kako bo, me spravlja v grozno paniko...Nives, strinjam se, nič ni večno, a pred seboj imam majhnega otroka, za katerega sem odgovorna...če bi bila sama, bi najbrž čutila drugače...ne, saj ne morem niti razmišljati o tem.

Via sprejmi svoj strah ... in poišči sočutje do tega dela tebe, ki ga je strah.
To je en mali delček tebe ... ponavadi notranji otrok, ki se boji,  in katastrofizira...
Ta notranji otrok od tebe potrebuje sočutje ...in tolažbo.
S tem se bo strah pomiril.

Sočasno pa imaš tudi del sebe, ki je odrasel, odgovoren in razume bolezen in razume tudi medijsko napihnjene naslove okoli Covida. Statistika za smrtnost je samo okoli 0,15%.

Tudi moja hči (20) trenutno preboleva Covid. Prvo je bil prehlad, nato kašelj in glavobol.
Bili sva v stiku (že v fazi prehlada) in nato v tesnem stiku en dan preden jo je zapustil vonj in s tem je ugotovila okužbo. Samotestiranje ji je pokazalo negativno, PCR pa pozitivno.
 :kiselnasmeh:

Jaz sem zato pri sebi sedaj še malo pojačala dozo D3 in upam, da se nisem okužila.
Jemljem pa vse možne boosterje imunskega sistema že od začetka te plandemije in zaupam v mati naravo.
 :angelca:

Aslan, hvala.
Blagodejno je sučutje in tolažba. Trenutno sem vendarle izolirana v otroški sobi, saj imam precej povišano temperaturo (38,5). Ležim, a ne morem zaspati, ker sem prestrašena. Partner vsake toliko časa pride v sobo in me bodri, ampak ne zaleže najbolj, ker me potem tudi vpraša ali normalno diham in se mi vse podre. Diham normalno, kolikor pač lahko z zamašenim nosom.
Poskušala bom s kakšno tehniko samoumiritve. Vzela sem občutno povišane doze D vitamina, C vitamina, cink. Trenutno mi "toplino" nudi naš pes, ki mi leži na nogah.
Vem, da je večina zgodb z covidom relativno uspešnih, a poznam malo ljudi, ki so sploh zboleli, tako, da teh zgodb nimam na dosegu rok, da bi se jih lahko v tem trenutku oprijela.
Kakršnakoli spodbudna beseda mi bo v veliko uteho.
Vnaprej hvala :'(

Aslan, kako je s tvojo hčerko? Ti si v redu?

Če večina ljudi izgubi vonj za par mesecev ti je lahko jasno, da je bolezen resna. Kaj vse še poleg vonja ti zjebe, da še veš ne, npr pobije par milijonov možganskih celic. Bolezen ni nedolžna, ni ves svet v teoriji zarote. Že sam prehlad je dost zajeban, če je to 2x huje kot prehlad je to zame zadost hudo.

Hčerka je ok (malo kašlja in malo glava boli), enako njen fant.
Nismo pa skupaj, oba sta pri njemu doma.
Jaz sem pa tudi ok.

... predvsem sočutje same sebe, do dela ki je prestrašen ... Do samih sebe potrebujemo razviti enako nežen in čuteč dialog, kot ga imamo npr. do svojega resničnega otroka. In če temu pravemu otroku ne najedamo s "črnimi scenariji", zakaj bi to delali sami sebi?

Partnerju povej KAJ potrebuješ od njega ... morda je to tih objem v katerem se počutiš varno...
povej mu, da te spravi določeno vprašanje v stisko ...
Naučiti se moramo izraziti kaj potrebujemo od drugih.
 :rozicodam:

Hvala, Aslan.
Razmišljam o tem, kar si nazadnje napisala. Zelo mi je dragoceno, ker povsem drži, samo da mi še nikoli tega nihče ni povedal tako neposredno. Najbrž tudi nikoli nisem bila zares sočutna do same sebe. Le kako bi znala, ko pa me tega ni nihče nikoli naučil. Vedno, v vseh težkih etapah življenja, sem imela občutek, da sem sama. Kot otrok sem poskušala vse, da bi bila čimbolj nevidna in neproblematična. Nihče se ni ukvarjal z menoj. In vse sem nekako zmogla sama. Ko mi je bilo težko, ko so mi odrasli s svojimi odločitvami nehote servirali celo paleto travm in zlorab, sem nekako zmogla in nihče me ni vprašal kako sem. Takrat se nihče ni ukvarjal z otroki. Ko razmišljam o tem, mi je še vedno zelo hudo, zdi se mi, da ta praznina in ta manko varne baze, zaradi česar imam, odkar pomnim, občutek majavih tal, ne bosta nikoli zapolnjena, pa bi v četrtem desetletju življenja že nekako lahko šla preko tega ali sprejela ali se naučila živeti s tem...pa samo nekako shajam.

Ponoči sem imela spet zelo visoko temperaturo, zdaj mi je malo bolje. Boli me glava, kašljam, nahod. Šla sem na ponovno PCR testiranje.
Zadnjič mi je bris vzel en moški medicinski tehnik na Metelkovi, kaj takšnega še nisem doživela, pa sem kar trdoživa (kar je treba, je treba), ampak danes sem prav pogledala kje je in se postavila v vrsto, kjer je brise jemala ženska.
Dvomim, da so nekateri sploh usposobljeni za to kar delajo, ali pa so tako nečuteči, ali je zadaj kaj psihološkega. Kar razjokala sem se, ko sem se odpeljala domov. Danes, ko mi je bris vzela ta gospa, je bilo mnogo bolje. Prav hvaležna sem ji bila...
Zdaj sem doma. Poskušam se nekako držati v stabilnem razpoloženju.
Na trenutke me še vedno zagrabi strah, ampak poskušam biti, tako kot praviš Aslan, sočutna do same sebe. Pomaga.

Moj PCR test je pozitiven. Tudi počutim se popolnoma izčrpano.
Zdaj poskušam ohranjati čim bolj mirno glavo, vem. Strah pa ostaja in črnoglede misli vsake toliko časa...
Kako naj to sitaucijo, ki sem se je bala ves ta čas, speljem čim bolj mirno?
Prosim, prosim za kakšno spodbudno besedo.

Vsakic, ko te je strah, skusaj biti socutna do prestrasene puncke v tebi. Si biti v oporo.. tako kot bi bila v podporo majhnemu otroku. Se potolazit. Si povedati dejanske stvari.. da imas vrocino..da ni hujsega, itd. Se na ta nacin umirit.
Ostalo pa .. se zamotiti s kaksnimi drugimi temami.. in vkljuciti cimvec pozitivnih, razvedrilnih, sprostilnih vsebin.
Knjige, filmi.. stvari ob katerih se dobro pocutis  :rozicodam:

Via moje iskreno sočutje. Hvala da si podelila en mali vpogled v tvoje otroštvo z nami.
Res je, rane ostanejo, praznina ostane ...
Psihoterapija ti pomaga zaceliti takšne rane, pomaga ti na novo vzpostaviti odnos do sebe in drugih.
Skozi nov, terapevtski odnos - spoznavaš drugačne medčloveške vezi, spoznavaš in zaćutiš na lastni koži sočutje, sprejemanje, iskreno zanimanje za tvoj notranji svet ... in skozi to lahko nadoknadiš del zamujenega in sočasno tudi odžaluješ del, ki se nikoli ne more ponoviti ... del, ki bi si zaslužil drugačno odraščanje pa ga nemore spremeniti za nazaj.

Poglej kaj se res dogaja tu in zdaj: vročina, kašelj, glavobol..
To sprejet ... bit s tem, dovolit si počivat, bit bolna... viroza je ... koronavirusna okužba.
Pomagat telesu, da počiva (in se bori proti okužbi) ... podpreti ga z vero vase.
Bit nežna do sebe ... izbirat prijazne in podporne misli zase ...
Zmoreš to ...  :rozicodam:

VIA, samo pozitivno, ceprav je tezko.
Umirjaj sebe in misli, pocivaj. V kolikor je kaj moci mogoce kaksna knjiga, film, kaj za sproscanje.
Slabe misli znajo stanje samo poslabsati, sprejeti dejstvo, da je pac korona prisotna, ampak to nic ne pomeni. Telo rabi pocitek. Vse bo OK.
MOgoce nebi bilo svoh si pisati svoje misli, strahove… v kaksen dnevnik. Ali pa pac sem  :)

Regina, Nives in Aslan, hvala za podporo.
Danes sem iz ZD prejela oksimeter. Ko mi je zdravnica to predlagala, sem mislila, da me bo konec. A začetna meritev je bila v redu in v zdravničinem glasu sem zaslišala veliko olajšanje. Kisik merim 4 krat na dan. Počutim se za odtenek bolje, še vedno glavobol, še vedno nahod in huda utrujenost. Ne pomnim, da bi bila kdaj tako bolna, morda, ko sem prebolevala mononukleozo. Ampak takrat sem bila zelo mlada, to je zdaj popolnoma drugače. Tudi partner je izgubil voh in okus. Otrok je v redu. Nekako nam gre, čeprav nimamo nobene pomoči. Je kar zahtevno. Dan si nekako razdelim na tri dele, čeprav sem ves čas v postelji. Vstanem le, ko grem v kopalnico. Poskušam misliti dobro. Se umirjati, mirno dihat, iti v mislih v svoje telo in iskati varnost. To je velik, velik preizkus zame, velika spoznanja tudi. Morda bi lahko tudi pisala, hvala za nasvet in hvala, da mi pišete, to mi z upanjem zapolni velik kos dneva.

VIA, DRŽI SE!!! Več pri svojih težavah ne morem pomagati...

VIA iz zapisa je čutiti, da je začetna panika popustila, bravo!  :clap:
Drži se navodil zdravnice, lepo umirjeno, počivaj kolikor se da  :ppriden:
In BO minilo. Počasi, vsak dan bo malce boljše  :oki:

No, pa sem jo se jaz fasala... koronco. Imam tudi vse znake gripe plus izgubila sem vonj in okus. Sem se sla testirat danes zaradi odgovornosti do drugih. Prepricana, da sem samo prehlajena. Saj sem vendar cepljena...

In ja, tudi mene je danes prvic zagrabila panika pred korono. Hotela/ne hotela so se mi potem, ko sem izvedela odvili razni tezki prizori slik in drugih info iz medijev, kar sem spremljala v teh casih.

Potem je zavladala panika se pri mojem oz bolj pri 9 letnem sinu. Se je precej ustrasil, da ima korono. Sta se sla z atijem potem testirati in sta hvalabogu negativna. Partner je cepljen. Zato me je zares zaskrbelo bolj za sina.

In sin bo do nadaljnjega zdaj pri babi, ker je negativen in bo lahko hodil v solo. Sva govorila.. sem mu povedala, da ce ga bo skrbelo zame, da naj ve, da bo vse ok in bom kmalu zdrava. Pa da se bova te dni morda lahko na dalec kaj videla. In da ga imam rada.

Moj je povedal v sluzbi zame in mora ostati doma. Upa, da bo dobil tehnicno podporo, da bo lahko delal od doma.

Zdaj sva vsak na enem koncu stanovanja in tako naj bi bilo zdaj 10 dni? ???? Seveda bom morala tudi kaj z masko ven na sprehod, drugace ne vem, kako bo z mojo psiho.

Zacetna panika se umirja. Sem prebrala napotke pod to temo, ki jih bom upostevala. Pa upam, da bom cimprej vredu.

Drama je dobiti osebnega zdravnika danes na telefon. V casu njenih uradnih ur noben ne dvigne telefona. Skusam prek aplikacije Do zdravnika in ugotovim, da v casu korone to ne deluje in je treba poklicati zdravnika. Klicem nevemkolikokrat.. tudi na stevilko ZD za nujne primere in nihce se ne oglasi. Potem dobim odgovor avtomatskega e-mail odzivnika, da zdravnica dela od pojutrisnjem in naj v nujnih primerih poklicem druge njihove zdravnike ali se obrnem na urgetno sluzbo. Seveda nikogar ne dobim na telefon. Nevemkolikokrat na stevilki za nujne primere tudi nikogat. Potem sem se lotila se UKCja.. in ja.. telefon je vseskozi zaseden.

Sem pa po testiranju dobila navodilo, da moram poklicati osebno zdravnico, ki mi bo dala napotnico za PCR in nadaljnja navodila zame in za moje stike. Poizvedujem dalje.. baje se prek zdravnika dobi ena dokumentacija, ki jo potrebujes za kasneje.
Tako, da ne morem cisto nic, ce mi ne uspe priti do osebne zdravnice.

Tole trenutno stanje v zdravstvu je res grozljivo. Ce si v zivljenjski nevarnosti, te brez problema na hitro pobere, ker sploh do nikogar ne prides. :o

Draga Nives moje sočutje ... upam, da bo koronca blaga in da bo hitro minila.

Moja hči je bila negativna na hitrem in pozitivna na PCR.
(je vztrajala za PCR, ker je bil njen fant pozitiven).
Tako, da bo tvoj mož lahko z nekaj zamika tudi pozitiven na PCR.

"Navodila" za karanteno je dobila 9 dni po + testu na dom... :unsure: :kiselnasmeh:
Potrdilo o prebolevnosti so ji na podlagi zdr.kartice sprintali v lekarni za 2 eur (po koncu karantene)
Tisti, ki ste cepljeni in imate app ZVem, pa mislim, da se vam tam pokaže oznaka prebolelost.

Drži se in seveda sprehod in malo narave je nujno!
 :rozicodam:

PS: zdravstvo je pa nažalost čist adijo ...  :dft007:  :nanosilih:
      načeloma je bolj email napisat kot klicat, baje so prej odzivni.

Iz srca hvala Aslan  :srce-utrip: :srce-utrip: :sunny:

V četrtek bom skušala še priti po telefonu ali mailu do osebne zdravnice.

Prej sem našla še en mail druge zdravnice v istem ZD in ji opisala situacijo. Dobila skoraj grob odgovor, da mail služi naročanju na zdravniški pregled in da dobim odgovor v 5 dneh. Če je življenjsko nevarno, da naj se obrnem pa na urgenco. Ne moreš verjeti, kam smo to prišli.

Potem, če bom pisala osebni zdravnici v četrtek, me bo tretirala isto, ker je mail samo za naročanje? ??? Za bruhat vse skupaj tole :slabost:

Sem že čekirala Zvem. Zaenkrat imam vsa testiranja spremenjena v pozitivno. Še za takrat, ko sem bila negativna.  Jah ni kaj... kar bo s to papirologijo, pač bo.

Samo, da ne bo hujše oblike ali trajnih posledic. Pa da bosta mojedva ok.

Zna bit, da bo tudi moj kmalu pozitiven, jasno. Je pa še samotestiranje prej naredil in mu kaže, da je negativen. Ampak, le čemu lahko človek danes res še zaupa? :ne:

Jaz ne rabim PCRja v končni fazi. Če nimam vonja in okusa, vem pri čem sem.

Držim pesti, da boste VSI ok.

PCR rabiš ubistvu edino zato, da si uradno "prebolevnik" in/ali imaš izpolnjen PCT pogoj.
Morda pa bi bil koristen samo s tega vidika, da če ti bo prebolelost potem veljala 6 mesecev (PCT),
če slučajno uvedejo, da cepljenju "poteče" veljavnost po nekem času ... #3doza.
Kolikor vidim imajo preboleli ogromno protiteles in je res vprašanje koliko varno se je takoj za tem cepiti.
 :kiselnasmeh:

Svoji zdravi kmečki pameti - jaz se tega extra držim.
Moj osebni zdravnik je pri meni izgubil vse kredibilnost že februarja 2020.

Hvala ti Aslan :rozicodam:
Imas prav. PCR mi se prav pride, ker mi podaljsa status PCTja. :)
Ce ne uspem priti do zdravnice v cetrtek, potem bolje da kar takoj grem na placljiv PCR.
Nisem se cisto dojela cele situacije.
Sem ze zacela pogresati sina :(. Ampak bomo ze nekako..

Nives objem  :rozicodam:
Naj mine brez tezav (itak, da bo)  :rozicodam:

Hvala ti Regina :0053: :0053: Te objemam samo na daljavo  :sesmejem:
Zaenkrat sem kar ok. Fizicno sem trenutno predvsem zelo utrujena.  Psihicno sem vredu.

Nives  :oki: ....  :sunny: evo malo virtualnega D vitamina.

Hvala Aslan  :043:  ;D


Se dobro drzim.  ;D

Danes je bila pain in the ass edino ena stranka. Ker sem javila okuzbo po stiku, bi me ona skor rada tozila, ker je zbolela. Ni pa se testirana.
Ne mores verjeti, kaj vse brodi po tej zemljici :delirij:

Draga Nives,
vse dobro in naj hitro mine.
Ribica

Hvala Ribica  :043:  :rozicodam:

 :D :o :poglavi:

Jep.  ;D Prvic v zivljenju sem morala stranko zablokirati na telefonu na klice in sporocila. Ker ni nehala teziti in sikati pa groziti se po sms-ih. Pa napisala sem ji prej, naj me kar tozi. :kiselnasmeh: :sesmejem:

Joooj Nives moje sočutje ...  :0053:
Nekateri ljudje so res "težki".. in še vse težji postajajo v teh norih časih.
Pa cepljena si - si torej naredila vse "pravilno in po predpisih"...

Upam, da ti to ne poruši notranji mir ...  :rozicodam:

Hvala Aslan :rozicodam:
Včeraj mi ga je, ja.. Sem bila jezna in sem zvečer celo en Lexaurin vzela, da sem sploh lahko zaspala.

Sem imela že prejšnji teden precej turbolentno z njo, zaradi česar mi je tudi odpornost padla. In sem zbolela.

Tako zblojenega osebka že en čas nisem srečala. Pri njej se motnje po mojem kar križajo in nima skoraj nič zdravega v sebi.

Ampak je mimo. In upam, da tako ostane.

naughty  :sesmejem:

Evo, se moj partner zdaj pozitiven.  :kiselnasmeh:
Je pa zaenkrat zdrav. 

Jaz sem prvic v tej izolaciji na sprehodu v naravi. :pomezik:

Nives, še od mene..  :rozicodam: :-* drži se...

ja, moj bratranec tudi cepljen, pa od prejšnjega tedna pozitiven.. vročina, močan prehlad... hujšega ni.. se nalezel od žene , ki ni bila cepljena...

noro, noro

hja, ti pa kapo na glavo in pojdi nekam na samotno pot.. se malo preluftaj , ker drugače je verjetno res za znoret

vsem skupaj  :)

Nives,
kako pa sicer poteka tvoj covid?
Bolj blago, bolj težko?
No, upam, da tisto prvo, ker če ne, pa res ne vem, čemu smo se cepili....
Drži se!
Ribica

Hvala Tackica  :rozicodam: :rozicodam:

Ribica :rozicodam:

Jaz sem danes prvi dan po koncu izolacije. Test mi ze kaze negativno. Ampak sem zelo utrujena. Veliko nihanje pocutja.

Zacelo se je kot en prehlad s kasljanjem, kihanjem, slabsim pocutjem. Potem se nekaj glavobola in vrocine, malo bolecin v misicah. Izguba vonja. Eno dopoldne sem tezje dihala. Zadnje nekaj dni pa samo izrazita utrujenost. V bistvu pridejo ze ure ali celo cel dan, da je cisto ok. Potem pa kaj delam in me vse izrazito utrudi. Ali sem pa utrujena kar tako. Tako, da nisem se cisto na zeleni veji.

Partner se je nalezel od mene slab teden za mano. Zdaj ima simptome par dni. Dogaja se mu kot en prehlad in malo ga glava boli. Grlo ga bolj boli.

Oba sva bila cepljena nekje junija. Od takrat je ze kar 5 mesecev.

Kar imava, seveda ni prijetno. Je pa gotovo blazja oblika.

Ostanite zdravi :rozicodam:

Pri nas je zdaj se sin oz sinov razred v karanteni, ker je en sosolec pozitiven.
Upam, da bo ze konec teh stresov pocasi. :unsure:

Bojim se, da zlepa ne bo konca.
Okuženih je vsak dan več, kaj bo šele za božič...

Groza kar se dogaja in nobena stvar ne zaleže!
Midva sva samo doma in v službi, ampak ker imam itak dnevno paciente je riziko večji.
Vsaj pritozujejo se ne vec nad preverjanjem PCT.
Sama se se ze dvakrat samotestirala, ker nisem bila prepricana, ali sem prehlajena ali kaj drugega. Pokazalo
Je negativo… ampak vseeno, me skrbi da bom sper kaj dobila.
Ko se dobimo z mojo druzino se kar testiramo, za vsak slucaj, saj smo 3 iz zdravstva, ena dela v soli… smo sicee vsi cepljeni, ampak se bojim za oceta (66 bo ta mesec).
Res si zelim, da bi bilo konec tega!   pazi_Se

Ja, dolga zima je pred nami.

Jaz sem zdaj ze v vlogi prebolevnice in svetovalke panicni prijateljici, ki je verjetno pozitivna (prehlad, nima vonja in okusa).

Zdravo vsem,
po prebolelem covidu, se vam ponovno javljam. Veliko sem mislila na vas, da bi se kaj javila, napisala kako sem, pa sem se komaj prebijala skozi dneve. Vročina je vztrajala, iz ZD sem prejela oksimeter in sem si en teden morala meriti kisik in to vsake tri ure. Bila sem kar panična. A vročina je počasi padla, kašelj se je začel umikati in kisik je bil v redu. Po enem tednu se je vrnil voh. Ostala pa je močna, močna utrujenost. Slednja ni prisotna vsak dan; lahko se enkrat počutim povsem ok, naslednji dan pa komaj zvozim. Tudi nekakšno meglo v glavi sem imela, drugače težko opišem. Skratka, covid me je precej izčrpal. Kljub temu, da je šlo za nekakšen zmerno težji potek.
Bila je težka preizkušnja in lekcija o tem kako globoko je v meni ugnezden strah. Tudi zdaj, kljub prebolevnosti ostaja nelagodje in strah pred ponovno okužbo, kar je, vem, absurdno. Ampak res, moja izkušnja ni bila z lahkotnega spektra. Cepljena enkrat. Partner ni zbolel - polno cepljen, čez je šel skoraj povsem asimptomatsko. Izgubil je voh in okus, ki ju še danes, po več kot mesecu dni, nima. Pa saj ne vem koliko je to res relevantno....
Rada bi se zahvalila vse, ki ste me podpirali in bodrili. To je bilo, v tistih težkih dnevih, neprecenljivo. V kolikor bo tukaj kdo, ki bo ali je v podobni situaciji, prestrašen ali paničen, pa naj poskuša z nasveti, ki sem jih sama prejela od vas, pomagajo. Meni je pomagalo tudi, da sem se zavestno in načrtno samoumirjala, sprejela bolezen, potek, verjela v moč lastnega telesa in imunskega sistema. Vsako uro delala inhalacije z vročo vodo. Spala. Počivala. Si vzela ta čas zase, za okrevanje. 
Pazite nase. Vsega hudega je enkrat konec. Tudi tega obdobja bo.  :rozicodam:

Starsi otrok se na polno pritozujejo in bojkotirajo samotestiranje otrok v solah.

V sinovem razredu je trenutno vsaj polovica otrok pozitivnih. Niso pa se vsi sporocili. Od teh samo dve puncki prebolevata asimtomatsko, ostali otroci so bolani. Se pravi je vecina celih druzin ze ali pa bo bolna v naslednjih nekaj dneh.

Se vecini to zdi bolje, kot da si otrok sam da palcko v nos?

Jaz tega res ne razumem. Razsvetlite me, prosim.  :kiselnasmeh:

Če nekako pogojno še lahko razumem, da se nekdo boji cepljenja, pa resnično ne razumem, zakaj se tako upirajo testiranju. V bistvu bi se vsi morali testirati, preden gremo med druge ljudi. Seveda s kvalitetnimi testi, ki okužbo zaznajo.
Starši otrokom delajo medvedjo uslugo v več pogledih, ne samo v zdravstvenem.
Ribica

Zadnjič sem eno dobro slišala  :sesmejem:
Nekako v smislu, “itak so veliko otrok (in odraslih) rine umazane prste v nos, zakaj potem tak problem testiranje”  :sesmejem:

No moje mnenje glede tega je pa tako.
Sem ZA testiranje, tudi ce bi se jaz kot cepljena mogla testirat nebi imela nič proti.
Mi je pa smešno testiranje otrok v šoli (zakaj se ne doma, če je pozitiven ostane doma, drugače v solo), smešno mi je tudi, da potem, ko so negativni morajo še vedno nositi masko (sploh tisti mali čmrli).
Plus nekateri ukrepi so res smešni. Pri nas v službi je potreben PCT za paciente ker imamo ambulanto, za optiko pa ni potreben haha, pa je vse v istih prostorih  :laughing:

No ker smo slovenci tak smešen narod je stanje kot je… kriva je pa država, ki ni znala na lep načun razložiti kaj in kako..o vladi ni za izgubljat besed, nevem pa zakaj je strokovna skupina polna ljudi, ki so tako in tako v nekih strankah. Itak, da folk ne verjame nič in ne želi spoštovati ničesar…
Ko bi imeli neko pravo strokovno skupino zdravnikov, ki jih ne zanimajo samo dodatki in politika… bi nam lepo razložili o koroni, cepljenju, testiranju. Bi ljudje drugače gledali na vse. Potrebno je zaupanje, ampak ga pri velikem številu pač ni, in ni jim ravno za zamerit.
Tako da, kakor so zakuhali, tako je :)

Podobno vidim Regina  :pomezik:

In se strinjam s teboj Ribica :oki: V bistvu bi se morali vsi testirati, ker kot vidimo ni garancije na cepljenost ali prebolelost.

Res je, tudi jaz tako mislim.

Ne. Cepljene ljudi je treba za njihovo pametno pošteno akcijo nagraditi tudi tako, da se jim ni potrebno testirati.
Poleg tega je statistika močno na strani cepljenih. Ene 5x manj možnosti, da zbolijo, da zelo zbolijo pa še več kot 5x.

Jaz ne bi imela tezav s testiranjem. V bistvu sem nabavila zalogo testerjev, da se bom lahko veckrat. Ceprav imam zdaj P in C.  Pac delam z ljudmi, tako da imam vecjo verjetnost.
Mislim, da je dobrodoslo, da bi cimvec ljudi prevzelo lastno in kolektivno odgovornost.

Danes sem se s sinom pomenila na temo samotestiranja v soli. Glede na moznost izbire, definitivno zeli solanje v soli. Samotestiranje mu ne predstavlja problema. Samo skrbelo ga je, da bo znal to pravilno napraviti. To je pri meni pomirilo tistih par procentov dvoma, ce je to morda res pritisk na otroke. Zdi se mi, da bi starsi pravzaprav morali vprasati svoje otroke, kako jim je to. Sem prepricana, da je to problem odraslih in ne otrok.

Pogovarjala sva se tudi na temo zbolelih sosolcev in sosolk.. polovica jih je potrdila. Sva ugotovila, da imajo prehladne zadeve in da ni hujsega. Razlozila, da sva tudi z atijem imela lazjo obliko. Ne zelim, da zivi v strahu pred Covidom. 

Nasplosno opazam veliko histerije ali malodusja. Jaz sem si poiskala svetle tocke, tako da lahko vidim luc na koncu tunela. Predelala te medijake tematike o zlomu zdravstva. Na nas je, da ostajamo cimbolj v svojem miru in skrbimo zase.

Na trenutke edino se vedno ne morem razumeti.. in verjetno ne bo odgovora zame. Se ena znanka, ki postaja kolegica verjame v teorijo zarote. In se kaksna. Med mojimi znanci in prijatelji je torej polno ljudi, ki verjamejo, da nas s cepivi nacrtno pobijajo.
In jaz seveda obcudujem svoje prijateljice.. same inteligentne, modre zenske, z velikimi znanji, pa se srcne vecinoma. In se vprasam.. Kaj pa ce? Zakaj one vidijo tako drugace?

Nives moje sočutje. Verjetno je res težko, ko sam vidiš eno, drugi pa vidijo čisto drugače
in nato na koncu res podvomiš tudi sam vase - Ali vidim jaz sploh prav? ... Nekoč sem brala zanimivo knjigo na to temo, ki govori o socialni resničnosti ... o tem kako je v nekem experimentu nekdo videl "prav", a ker so vsi drugi (ni vedel da so del experimenta) odgovorili drugače - se je na koncu ta prvi tudi odločil, da je resnično to "kar vidijo ostali" ...
 :kiselnasmeh:

Svet se spreminja in bitke se bijejo na drugačen način: (vir: NATO)
In cognitive warfare, the human mind becomes the battlefield.
https://www.nato.int/docu/review/articles/2021/05/20/countering-cognitive-warfare-awareness-and-resilience/index.html

..in ko pogledaš vse kar se nam dogaja (celemu svetu) z distance, primerjaš z zgodovino in vklopiš pogum za imet svoje mnenje ... potem ni možno več verjeti temu, da nam nekdo hoče samo dobro.

Kjer je dovoljen DVOM je prostor za razvoj:
"Znanstveni skepticizem je metodični skepticizem, pristop s katerim skušamo razločiti med nesprejemljivimi trditvami in trditvami, ki jih skeptična preiskava ne ovrže. Dvom je orodje pri vsaki raziskavi, najsi je naravoslovna, družboslovna ali pa se nanaša na posamezne pojave; "
Ko pa ti nekdo vsiljuje dejstva (in je vsak dvom cenzuriran, prepovedan) je zagotovo nekaj narobe.

 :rozicodam:

evo mene, spet moram delat od doma  >:(

po drugi strani pa lahko malo pogledam sem gor, ker v službi mi dihajo za ovratnik ... slavni oceanski stil

No, zdejle mam en slušalkin sestanek  :050:  :pomezik:  pa malo tukaj berem, ker se mi ne da poslušat  šefice  :huhu: Uf, samo hvala.. kako je vse fino in fajn, v resnici pa ena čista  :036:

Glede covida, danes grem na tretji šus, če bom prišla na vrsto.

Drugače pa Nives, imam v familiji enga orto anticepilca, bog pomagaj  :ffearr: njegovi argumenti .. noro

Evo, tolko držte se .. še malo kaj drugega

Sem prebrala besedilo v linku, Aslan. Grozno mi je, kako smo zmanipulirani, pa se sploh ne zavedamo. :o

Ne daj se Tackica ;D :oki:

Ah ne bluzi. Anticepilci so gnoj od gnoja. To je dejstvo:
"za trimesečno deklico, ki je zaradi respiratornega virusa doživela dihalno stisko, v UKC niso dobili postelje"

dvomil boš že, ampak obenem pa boš uporabljal tudi statistiko. in ta ti pravi, da je možnost za to, da je cepivo škodljivo veliko manjša kot ta, da je škodljiva okužba. skoraj vsa človeška razmišljanja bazirajo na verjetnosti, s tem se je treba sprijazniti.

anticepilci so se enostavno evoluirali iz nasprotovanja ukrepom. na živce jim je šlo nosit maske, bit zaprti v občnah itd. potem so še cepivo vrgli pod to, čemur nasprotujejo, ker so v svojih glavah razvili teorijo zarote, da jim oblasti lažjo o vsem, kar se tiče virusa. približno primitivno vraževerno napačno razmišljanje, noben znanstveni dvom ni to. to je podoben znanstveni dvom kot uno, da je zemlja ravna, ne pa okrogla. ali pa da nismo bili na luni. dvomiš lahko o vsem.

evo, včeraj prišla na vrsto, cepila v tretje ... malo me boli roka.. ampak ni sile  :oki:

uf, zdej pa delat  :pomezik:

Oba teksta sta s slovenskega spleta:

Osebni primer, ki ga dobro poznam, saj gre za dobrega prijatelja. Skoraj dnevno sva na kontaktu; pa ne v osebnem stiku; v glavnem po telefonu. Osebna srečanja sva v času Covid zreducirala na 10%, pa še to narediva kakšen "giro" po naravi. Star je dobrih 60 - ni cepljen - svoje gibanje (prireditve, kot koncerti, gledališče, opera, kino, trgovine, osebnega zdravnika sploh ne kontaktira več iz več razlogov, ker ni dosegljiv, prijatelj pa misli, da ni ogrožen) je v primerjavi z obdobjem pred COVID zreduciral na minimum. Ko si kljub temu občasno privošči kakšno savno ali kaj drugega, pri čemer je v stiku z več osebami, se pred tem testira. Pravi, da je verjetno prekužen, verjame v virus; ne čisto tako, kot ga »stroka« želi prikazati, vendar se kljub temu obnaša odgovorno. Tako se obnaša povprečna necepljena oseba. Torej odgovorno predvsem do sebe. Ali s tem ščiti tudi druge, mu je čisto vseeno in ni relevantno ampak ja, seveda na nek način z odgovornim obnašanjem do sebe, ščiti tudi druge.
 
In zdaj druga plat. Njegov sin in snaha – stara okrog 40 let -  sta se cepila kakšnega pol leta nazaj. Razlog je bil preprost in edini. Dovolj sta imela omejitev, zapor, prepovedi ipd, saj sta želela normalno življenje, oziroma družiti se s prijatelji tako "zunaj" (restavracije, gostilne, prireditve ...), kakor v stanovanjih - praznovanje raznih rojstnih dnevov, medsebojna srečanja majhnih otrok ipd. Vse to, če je le možno, brez mask in socialne distance, saj so se »zaščitili« s cepljenjem. Družili so se tako s cepljenimi, kot z redkimi necepljenimi, ki so kvečjemu sami izrazili željo za nedruženje z njimi. Kakšen mesec nazaj so sin in snaha + 5 letni vnuk od prijatelja staknili virus – COVID test pozitiven - 10 dni karantene za vse tri - simptomi nič drugače, kot pri gripi v preteklosti - pri otroku, še to ne. Pustimo ob strani, da so COVID preboleli z lahkoto, tega sicer zagotovo ne moremo vedeti; govorimo o povprečnem odgovornem obnašanju cepljene na eni strani in ne cepljene osebe na drugi strani v povezavi s prenašanjem virusa na druge. Individualne izkušnje niso dovolj, da bi vlekli generalne zaključke, kdo je kriv za stanje v bolnišnicah.

Povprečna necepljena oseba se zagotovo v povprečju dosti bolj odgovorno (nosi masko, drži distanco, ne obiskuje družabna srečanja in dogodke, se testira ….) obnaša v primerjavi s povprečno cepljeno osebo. To je povsem naravno in človeško. Posledično je nesmiselno obtoževanje necepljenih za tak prenos virusa.

 ...
 
Res ne razumem vaše logike. Kdo pa je potem kriv za tiste ki so prej zdravi in vitalni, brez pridruženih bolezni, umrli kmalu po cepljenju? Cel kup takih zgodb že poznam, s sliko, imenom in priimkom. Tudi sama sem bila na pogrebu mlade mamice, ki se je čisto prezgodaj poslovila zaradi strdka...