FORUM Nebojse.si

Najprej lep pozdrav vsem skupaj. Bom opisala mojo situacijo. Stara sem 24 let, v zvezi z prečudovitim fantom, ki pa mu velikokrat ne znam vračati ljubezni. Zaenkrat živim doma z mamo in babico. Moja mama je človek, ki nikoli ni želela biti mama in ne zna biti mama. Obnaša se kot najstnica. Stara je 52 let, do mene se obaša grdo, me ne ceni. Pomembno ji je samo to, da poskrbi zase. Jaz kuham, pospravljam, skrbim za babico, hodim v trgovino...Nad tistim, kar skuham se zmrduje, čeprav kuham zelo dobro, govori mi, da sem neumna , ker pri fantu kuham in tudi pospravljam. Svoje vedenje opravičuje s tem, da je ko sem bila majhna skrbela za svojega očeta in ni bila zmožna skrbet zame. Vsak dan me njeno obnašanje vrže iz tira. Ne vem, če se kakšna mama tako vede do svojega otroka, gre predvsem za verbalno nasilje. Razjezi me in velikokrat izrečem kaj kar pozneje obžalujem in čudim se, kako lahko sploh rečem kaj takega. Zdi se mi , da je rahlo bipolarna, ker me nadira in potem čez 5 min me že lepo nagovarja, potem me spet nadira in potem je spet vse lepo. Ne želim biti taka in vem, da nisem taka. Sama trenutno iščem službo in pišem diplomo, zato bom dokler ne najdem službe ostala doma, čeprav bi se lahko preselila k fantu. Danes mi je še posebej težko, pogrešam ljudi, ki so mi umrli, ki so me imeli radi in jaz njih. :jok:

 :) bila bi presenečena...


in kakšen je razlog proti?

Draga orhideja  :rozicodam: Žal je tako, da si staršev ne moremo izbirati in jih moramo sperejeti take kot so, ali pač iti svojo pot ko nam je to dano in ko smo tega sposobni. Do takrat pa prenašamo vse njihove komande, prevečkrat tudi žaljivke. Verjetno tudi mami ni bilo lahko v življenju in bi rada zdaj zaživela, ko si ti odrasla, ampak to ne opravičuje njenih dejanj in besed do tebe.
Verjamem oz. vidim iz napisanega, da si odrasla v pametno in iznajdljivo žensko, ki se ji bo z diplomo odprl svet in boš lahko zaživela po svoje. Naj te slaba vest, ko boš odšla od doma ne nažre tvoje samozavesti, da bi se ukvarjala kdo bo skrbel za babico in mamo. Ti moraš poskrbeti samo zase in za svoje potomce, ko bodo.
Tako da ko bo odločitev pri tebi dozorela, odidi od doma, kjer boš sprejemala le spoštovanje  in ljubezen, boš pa tudi sama morala za to veliko dati. Le pogumno in poskrbi zase!!!  :rozicodam:

Veš, jaz vem samo to, da tudi če se odseliš težave ne rešiš...je pa res, da si malo manj pod pritiskom. Osebno bi ti predlagala, da poskusiš rešiti zadeve dokler si doma in v kolikor je možno (poglej, nič ni narobe, če se ji postaviš po robu...ti ni všeč kar sem skuhala? ok, naslednjič ne skuhaš več zanjo in ne popusti dokler se ne pogovorita. Saj ni važno kakšni so razlogi za takšno obnašanje, kot mama vem, da moraš biti precej premaknjen če se do svojega otroka obnašaš grdo...pa če se cel svet podira!), sicer se lahko zgodi, da to prtljago nosiš kamorkoli te že zanese pot. Srečno!