FORUM Nebojse.si

Kar nekaj, ampak skoraj kaplja čez rob.
Iz dneva v dan več težav...
Že dva dni imam čisto otrplo levo lice (oko, brada, čelo, nos...).
Sedaj pa sem sedela za mizo in kar naenkrat...čuden zvok ali pritisk ali nekaj mi je priletelo v lev ušes...tako čudno sem se počutila, kot da sem nekam odplavala, kot da sem nek napad dobila...v trebuhu sem začutila čudno nervozo in prav čudno me je tiščalo na vodo in blato...ampak po parih sekundah je minilo...malo zmedenosti je ostalo in cela gora strahu...kaj se mi zavraga dogaja...že dolgo nisem bila tako na dnu...KAMORKOLI SE OBRNEM NIČ BOLJE....strah, da imam epileptični napad...pa še kaj me hromi...kar tresem se in iskreno, ne vidim več izhoda...tako me je strah...tudi jokati več ne morem...tolčem se po licu ker je čudno...po očesu mencam, ker je čudno...boli me...otrplo je...sedaj pa še ta napad...kaj je to? Psiha? Nekako mi to ni najbolj jasno, saj nihče nima takšnih težav, ali pač...HELP.

 Sicer ne sodelujem veliko na forumu, ker se mi zdi, da se ne znam izražat, ampak sem se odločila ti nekaj napisat. Kot sem spremljala, ne jemlješ AD, ampak res ne razumem, zakaj se tako mučiš, ker bi ti verjetno pomagali. Skoraj sigurno je vse to psiha, sploh, če so vsi drugi izvidi v redu.
 Tudi jaz sem imela en kup fizičnih bolečin in nikoli ne bom pozabila, ko mi je zdravnica po opravljenih preiskavah rekla, da se z menoj telesno ne dogaja nič in naj grem k psihiatru in se vzamem v roke. Mogoče se čudno sliši, ampak jaz sem bila tako vesela, da je "samo" psiha in  da NE bom umrla. Prav letela sem k dr. Kapšu, dobila Cipralex in ga jemala dve leti. Res sem se vzela v roke in že dve leti ga ne jemljem več in se počutim super. Sem se spremenila, ker sem ugotovila, da bom drugače izgubila vse. Ko se je to skoraj zgodilo, sem se zbudila. Morala sem se odločiti, ali bom vegetirala naprej ali bom "živela". In živim, moram reči, da še nikoli najbrž tako lepo, čeprav sem morala za to plačati določeno ceno. In , če bom še potrebovala AD, jih bom pač imela.
 Oprosti še enkrat, če si pričakovala drugačen odgovor, to sem začutila, da ti napišem, ker ti želim vse lepo, pa še iz istega konca sva doma :)  Drži se  :rozicodam:

Anaoxa...zelo lep zapis in čestitke za tvoj napredek... :clap:

Ps: Zelo lepo se izražaš... :rozicodam:

anaoxsa pošiljam ti  :rozicodam:

lp

 a*n*a,  toja   :rozicodam:

Janjag  :rozicodam:

Saj vem, lahko je meni govorit: "ne, nimaš epileptičnega napada, zgolj panični napad", ker je takrat to zelo težko dojeti in sprejeti. Tudi jaz, ki sem že doživela in preživela kar nekaj poslabšanj svojega počutja, vsakič znova "zatraumiram" sama sebi, ker se mi zdi, da gre "zdaj pa zares" in da je z mano konec.

Vem, da si poizkušala tudi z ADji, pa ni bilo pravega učinka, a vendar sem mnenja, da si poiščeš pomoč. Nekaj ti bo pomagalo, ni vrag, da ne.

So pregledi pri nevrologu ok? Torej pojdi naprej...razišči zakaj se ti to dogaja...morda tudi s pomočjo psihoterapije?

V petek (2.11.2012) bo na novomeški skupini za samopomoč psihologinja Aleksandra Meško, ki bo na voljo za vprašanja, pogovor, nasvete...Morda izkoristiš to priložnost, ter dobiš kakšno novo informacijo ali smernico, kam se obrnit po pomoč.  :oki:

In če ti je kaj v uteho...tudi jaz se v zadnjem mesecu vlečem bolj pri tleh, se borim s simptomi in svojo pametjo, ki mi na momente kar nekam uide...  :unsure:

Objem  :rozicodam:

Ne, ne...saj jaz vas vse razumem. Hvala. Ampak problem je ravno v tem, da se res potikam okoli nevrologov že več kot 10 let, pa mi še vedno po vsem tem času niso rekli, da nimam epileptičnih napadov. To je problem, dali so me na EEG, je bil ok, ampak so rekli, da bodo počakali in me dali na še enega, malo drugačnega, ampak šele drugo leto. To je problem. Nikjer mi nihče ne reče kaj je in kaj ni. To krepi moj strah in me gonobi le še bolj. vsake toliko najdem bilko, na katero se oprimem, ampak ne nuca. Pa da ne bo pomote, šla sem h kapšu tudi jaz, vse povedala, pa mi žal tudi on ni dal diagnoze, ker je to kar se mi dogaja netipično. Ponudil mi je tablete, da poskusim...ja, imam jih v predalu, tako kot imam recept za antiepileptike, ki so mi jih dali na drugi strani za probat. Vsi ti tableti imajo hude stranske učinke in jaz sem zelo dovzetna že od malega na sve stranske učinke...zato jih ne jemljem, ker se počutim kot poskusni zajec...brez diagnoze...posmehovano, ker imam hude težave pa noben ne ve kaj mi je...včasih se obnašajo do mene kot da sem hipohonder...pa sem še sama ponotranjila vzorec in se večino časa dela, da z mano ni nič narobe...a jaz tonem. Na nikogar se ne morem več obrniti, povsod sem že bila...
Ni stvari, ki jo imam v glavi, za katero bi rekla, da bi jo rada slišala od vas...razen morda...ja itak, to se dogaja tudi meni...ne skrbi, samo psiha je, ne boš umrla, nisi telesno bolana.
Ampak čisto iskreno...moje težave so precej netipične, celo za vas, mar ne?

Slavka drži se...tebi vem, da bo uspelo, imaš tak dober ovoj okoli sebe :) in če še nisi...se spravi k branju te knjige o kateri sedaj vsi govorijo...50 odtenkov sive...jaz berem že drugi del...mislim, da ti bo všeč pa še misli ti bo preusmeril...govori o tisti drugi strani, o kateri sva enkrat govorili :)
Morda pridem na skupino...če se spravim skupaj.