FORUM Nebojse.si

V zadnjem času mi je šlo kar v redu. Delala sem v šoli, zamenjala službo za delo v Ljubljani. Našla družbo nasmejanih pasjih človečkov, s katerimi uživamo v skupnih podvigih. Tinitus me sicer spremlja že kar nekaj časa, ampak k zdravniku se kar nisem spravila. Saj bo minilo, itak. Ni tako hudo, bo že bolje. In tisoč dvanajst izgovorov vsak dan. Pa so me v novi službi poslali na pregled. Samo 50% sluha in tale tinitus. So rekli, da sem čisto predolgo čakala in odlašala. Pa da sem očitno preveč izčrpana. Pa so mi dali AD in predlagali počitek. Pa slušni aparat, jasno. Ima kdo mogoče izkušnje s takšnimi kolobocijami? Hvaležna bi bila za vsak nasvet. Lep večer želim.

KOlikor vem, je bila gor ena punca

Ronja, ki je imela podobne težave s tinitusom. Ima PAroxat in je ok

Agnes :rozicodam:


saj res, kam je pa Ronja izginila?

Hvala obema. Zdaj čakam še izvide krvi in tega. Če je to ok, da befehl za Paroxat, jaz pa čakam na slušni aparat.

Ekola. dobila sem datum na ORL, 4. decembra šele. Včeraj sem bila malo jezna glede tega, ampak sem se že malo pomirila. Naštimala sem si tudi 25 milijonov opomnikov, da ja ne bom pozabila.

Danes sem bila tudi pri svoji osebni zdravnici. Po posvetu z rezidenčnim psihiatrom smo se odločili (predvsem zaradi kronične utrujenosti in pomanjkanja energije) za Ecytaro. Vzela sem že polovičko tablete (kar je polovica dnevne doze). Dala mi je tudi helex. Zjutraj sem vzela torej polovičko. Mislim, da se bom odločila za jemanje zvečer. Zdi se mi, da je še prehitro govoriti o stranskih učinkih. Zdi se mi, da sem nekaj že čutila, pa ne vem, a se mi je samo dozdevalo, ali je res to to.

Hvala vsem za odgovore in spodbudo. Se še kaj javim, če ne drugače, s kakšnim vprašanjem.

Agnes, danes je prezgodaj za stranske učinke...samo jaz bi nekaj dni jemala četrtinko, potem polovičko,
šele kasneje prešla na celo...to naj bi bilo nekje po 14 dneh, prej ne...stranski bodo manjši,
če pa bo prehudo, pa tako imaš helex, samo res po potrebi...o gibanju pa itak veš, da pomaga
in vesel nasmeh na lička, pa bo.... :-* :rozicodam:

Hvala, Toja, za spodbudne besede. Sem kar optimistična, tudi danes sem vzela polovičko in bom kar nadaljevala tako. Naslednji teden imam dopust skoraj 10 dni in bom v ponedeljek zvišala na celo. Potem upam, da bo do srede čez 13 dni ta glavno hudo mimo. Upam. Se bom pa trudila iti vsak dan na aktiven sprehod s svojimi pesjani, ne pa po penzionistično do prve klopice in telovaditi vsako jutro. Pa si kaj privoščiti, predvsem za pogum, ker sem si končno in čisto zares priznala (no, saj sem si tudi že kdaj prej, no, ampak očitno nisem mislila resno), da ne zmorem sama in potrebujem tudi pomoč zdravil. Razmišljam pa tudi o ponovni psihoterapiji pri terapevtki, h kateri sem hodila prej. Mogoče je smiselno; počakala pa bi, da tale zdravila primejo. Danes sem si tudi naredila seznam stvari, ki jih rada počnem in se bom trudila vsak dan najti čas za kakšno med njimi. Toliko zaenkrat :D.

agnes  :oki:

Agnes...super... :clap:
Računaj, da si s takim pristopom že na pol poti. Samo tako naprej. Psi so pa itak...zakon!  :)

Hvala vama, Trzinka in Mina  :rozicodam:

Agnes  :rozicodam:

Lepo počasi in sigurno bo šla tvoja pot navzgor .
Čimmanj stranskih učinkov,čimveč lepiih trenutkov .

lp

O Bikica, hvala  :rozicodam: :rozicodam: Mi je veliko lažje, ker ste tu. In ker vem, da se mi ne dogaja nič čudnega, da je vse to del normalne poti. Hvala :).

Od te srede pijem celo tableto Ecytare. Še vedno se mi vrti, slabo mi je, v ustih imam čuden okus. Zdi se mi, da sem še bolj utrujena, kot sem bila prej. V bistvu me boli celo telo. Poskušam brati, ampak se za kaj več kot nekaj minut ne morem zbrati, kar je zame - knjižnega molja skrajno nenavadno. Poskušam tudi spati, pa ne gre, čeprav sem zelo utrujena. Sem pa tudi kar precej nervozna in napeta brez kakšnih razlogov. Ampak predpostavljam, da so vse to stranski učinki tablet. Jemala jih bom še naprej in upala, da se pokaže izboljšanje nekje proti koncu maja.

ja, agnes, stranski učinki so, pridem danes in te spravim ven, da pozabiš na vse skupaj, če me seveda sprejmeš na obisk  :rozicodam:

Seveda so to stranski učinki. Jaz mislim, da bi morala biti dobra prej kot do konca maja. Drži mi se.  :rozicodam:

Hej, hvala obema. Što ne ubije, jača, ali kako že pravijo. Sem bila s kužkoma zunaj, zdaj grem pa malo brat na sonček in upat, da bo pomagal :). Saj verjamem, da bo boljše, ampak je trenutno precej nadležno  :jok: :jok:.

Mala moja to so stranski učinki,zdrži še malo bo minilo  :rozicodam:

Hvala, Bikica  :rozicodam:

Pretekle dni sem večinoma prespala oz. preležala v temi. Komaj sem se prislila, da sem šla s kužki ven, pa še to je bil tak bolj penzionistični sprehod. Včeraj zvečer sem vzela prvi helex in spala ko bubica. Danes sem pa samo dopoldne spala dve uri, popoldne sem bila pokonci, pomagala staršem na vrtu in šla na en sprehod s kužki. Na enega pa še grem. Celo brala sem pol ure (in vem, kaj sem prebrala  :oki:). Ves čas si pa dopovedujem, da bo vse okej in da je to samo prehodno. Naredila sem si seznam knjig, ki bi jih rada prebrala, spremljam kinospored in si nameravam ogledati film ali dva. Pa 'zacahnala' sem si nekaj ljudi, ki jih moram poklicati, kar tako. Pa ves čas si vizualiziram lepe trenutke in si ponavljam pozitivne afirmacije. Naslednji teden grem pa na kontrolo in po recept za naprej. :pomezik: Saj bo počasi pa ziher. Ali kako že rečejo - če ne bo z leti, bo pa s tableti :P.

Agnes  :oki: še malo, pa boš "na konju"  :)

Agnes  :clap: superca, še malo, pa bo  :wav:

Hvala obema  :rozicodam: :rozicodam:

Slavka, jaz bi bila zdajle že z oslom zelo zadovoljna  :kiselnasmeh:

 :sesmejem: včasih je jahati osla težje, kot konja...saj veš, kako zna bit trmast  :pomezik:

Ampak res, mogoče je to trening za mojo trmo in vztrajanje na poti navzgor :)  :kadim:

Agnes, a je to možno, da si dobila termin šele decembra?????? Fak, ej.
Drugače se pa drži, kar se tablet tiče; jaz sem pri Alventi, ali kaj je že tisto bilo, tudi imela kar precej stranskih učinkov, samo so izzveneli. Isto mora biti tudi pri tebi.
Srečno

Hej, ringalori, ja, na Zaloški so rekli šele 4. 12. Sem pisala še na nekaj drugih ORL klinik in čakam, če bo kaj ugodnejših terminov. Sicer sem že malo boljše, hvala. Mislim, da sem iz najhujšega ven, zdaj čakam, da reč prime in bom spet lahko skakljala naokoli :). Hvala ti za skrb, drži se!

Sem se prekmalu pohvalila. Slabost in glavobol res izzvenjujeta, se pa pojavlja huda napetost, anksioznost, prekomerno potenje, mišice mi trzajo kot prismojene in vsa sem zategnjena :S.  :jok:No, upajmo, da mine.

Danes sem bila na kontroli pri svoji zdravnici. En teden bom delala od doma (še super, da imam to možnost), da se mi vsaj vozit ni treba. Rekla je tudi, da moram vztrajati pri rednem jemanju zdravil, pohvalila me je tudi, da hodim na sprehode (pa čeprav penzionistične) in da malo telovadim (pa čeprav ko stare mame  :pomezik:). Če mi čez en teden ne bo boljše, me bo dala za kak teden na bolniško, potem bo pa moralo biti boljše. Na kontrolo moram priti čez en mesec, ko pa naj bi bilo že okej. Dobila sem pa še eno škatlico Ecytare, nadaljevati moram po istem sistemu kot do zdaj - 10 mg zjutraj. To je to  ???

No, takolele. Še vedno sem tako utrujena, da bi najraje kar umrla. Spim še vedno nič, roke se mi tresejo in mišice trzajo. V ušesih pa piska kot pri norcih. Ecytaro pijem zdaj še 23 dni. Kot rečeno, imam kontrolo čez en mesec. Upam, da bo kaj bolje.

Ali kdo ve - če recimo zamenjam AD, se potem kalvarija s stranskimi učinki ponovi? Najbrž se, a ne? Hvala za odgovore.

To je žal tipično "uvajaje" pri dohtarjih ...
Niso tega na svoji koži probal in jim je čist simpl rečt polovičko pa z Heleksi si pomagajte.
 :kiselnasmeh:
Tisti bolj ozaveščeni psihiatri ti pa lepo povejo da se začne uvajanje lahko tudi po 1/4 in tudi po 1/8 višanja na teden.
Rezultat: kasneje prideš na terapevtsko dozo (npr. 1 tableta), je pa zato čas medtem
popolnoma znosen in z zelo malo (ali tudi nič) stranskimi učinki.

Preverjeno!

Aslan, se zelo strinjam in mi je žal, da nisem poslušala vas, ampak zdravnico. Ampak vseeno bom vztrajala do izboljšanja, vseeno pa upam, da pride kmalu.

Vztrajala bi Agnes. Še vsaj do meseca in pol in pa doze 15 mg, a sama se moraš odločiti. Jaz sem že prehajala z enega AD-ja na drugega in stranski učinki niso bili tako hudi, kot na začetku jemanja. Sploh če gre za serotoninske AD-je.

btw...sama sem tudi na Cipralex-u ali Ecytari dobrih teden dni. V 10-ih dneh sem šla dol z Alvente za pol in za 10 mg gor pri Cipralexu. Čisto OK se počutim. :)

Hvala, alexx. Saj vztrajam, bom jemala, dokler dr ne rečejo drugače. Sprašujem samo hipotetično, za primer, da se Ecytara ne bi izkazala za pravo izbiro. Hvala za odgovor in izkušnje.

Agnes, še vztrajaj.... :rozicodam:

Bodem, pa če se svet podre :). Hvala za spodbudo!

No, takolele. Pridno pijem AD-je, včeraj je bil že en mesec, danes sem popila 27 tableto. Stranski učinki so izzveneli, česar sem neskončno vesela. Sicer sem še (ali spet) malo sitna, ampak dobro :). Veseli me, da so popoldnevi in vikendi čisto moji, ko lahko v miru pospravljam, kuham in berem ter buljim televizijo do nezavesti. V službi je kar napeto, ni denarja in vsi držimo pesti, da bodo šli učbeniki dobro v prodajo, da bo denar za plače in prispevke. Danes so odpustili gospo, ki nadomešča tajnico na porodniškem, ker si je ne moremo privoščiti. Sicer se odlično razumemo med seboj in si pomagamo. Presenetljivo dobro prenašamo krizo in stojimo direktorju ob strani ter delamo najboljše, kakor zmoremo. Jutri gremo skupaj na piknik (no, slaba polovica nas gre). Ni mi čisto za iti, ampak mislim, da je vseeno dobro, da grem, saj bo to prvo druženje v novi službi in bo tudi dobro, da sem malo med ljudmi. Po mojem vsaj. Danes sem tudi uredila servis in registrirala avto. Howgh :).

Bravo punca. :clap: Naj gre še v naprej vse na bolje.  :oki:


Prav je, da greš jutri na piknik. Se boste spoznali, in ti boš lahko preverila svoje novo počutje.  :)

Agnes  :oki: sem vesela zate, da si začutila izboljšanje...Zdaj pa uživaj v vsem, kar te veseli in pazi nase.  :rozicodam:

Agnes  :wav: , se je splačalo potrpeti, uživaj na pikniku  :oki:

Super Agnes... :rozicodam:, veliko moči je v tebi...uživaj na pikniku... :wav:

Če se lahko malo navežem na to temo. :) Tale tinitus pa imam tudi jaz. Imam slušni aparat že od malega. Tako, da se mi je pojavil pred kakimi 3 leti ... in sem bila depresivna, ker sem mislila, da ni nekaj OK z mano. Zdaj, ko več berem o tem, je to motnja, ki žal ne izgine in se bo le še stopnjevala s slabšanjem sluha. Pomaga edino slušni aparat, ko ga pa daš ven, žal ni blagodejne tišine. Jaz sem se preprosto sprijaznila s tem in "piskanje" poskušam odmisliti. Kot da ga ni. Večinoma deluje.

Hvala, punce. Na pikniku je bilo super, sem kar zelo vesela, da sem šla. Imela sem sicer občutek, kot da me ni tam, na trenutke, ampak sem se trudila, da sem se vključevala v družbo in bila prisotna tisti trenutek. Je bilo pa kar težko. V družbi mi je bilo malo grozno, ker nisem mogla slediti pogovorom zaradi slabega sluha. Bila sem kar zelo utrujena, saj sem tudi jaz vozila tja in nazaj. Včeraj sem potem spala do pol desetih, kar se mi ni zgodilo že dolgo. Potem sem odpeljala svojega malega tečajnika v muzej in šla na rojstni dan od kolegice (na katerega sem pozabila). Tam je bilo mnogo boljše, saj nas je bilo manj in sem lahko sledila pogovorom, sem bila tudi mnogo bolj sproščena, saj poznam ljudi že dolgo. Tako da sem preživela super dva dni :). Danes pa počivam.

Zvezdica zaspanka, hvala za tvojo izkušnjo. Vesela sem, da aparat pomaga in ga tudi bolj z veseljem pričakujem. Hvala ti. Drži se.

Agnes... :rozicodam:

agnes  :oki: sem vesela zate, da si se na trenutke sprostila, to je samo dobro zate  :rozicodam:

Presenečena sem, da sem  tukaj našla nekoga s tinitusom, ki muči tudi meni. Pri meni se je začel pred desetimi leti, in sicer tako, da sem se zjutraj zbudila z zelo, zelo glasnim zvonjenjem v ušesu, ki je trajalo okrog 10 minut, temu pa je sledil hud napad vrtoglavice. Potem se je umirilo a nikoli čisto izginilo. Na "srečo" ga slišim samo, ko je okoli mene vse tiho (najhuje je ponoči). Občasno, še posebej, ko sem precej pod stresom, postane zvonjenje glasnejše. Zaradi tega sem bila precej depresivna in tega nikakor nisem mogla sprejeti, sploh pa ne odmisliti. Zdaj s tem sicer živim, vendar v večnem strahu, da bo glasneje.
Bila sem tudi pri zdravniku (ORL), vendar meni nikdar niso delali preiskav. Odpravil me je v 5 minutah z besedami "za to ni zdravila, se bote pač morali navaditi".
Drugače pa že 17 let trpim za agorafobijo, napadi panike in stalno prisotno tesnobo (ves dan težko diham oz. imam občutek, da me duši), vendar je to že druga zgodba, ki nima veze s tinitusom.

Lp

Potepinka, hvala, ker si se oglasila. Meni tudi zvoni že kar nekaj časa, ampak so me šele pred kratkim nagnali k zdravniku, ker tudi zelo slabo slišim, a veš. Tako da močno upam, da mi bodo dali kako 'mašinco', s katero bom boljše slišala in mi bo malo ublažila tole piskanje. Zavedam se pa, da izginilo ne bo. No, ampak če hujšega ne bo, se bom tudi tega navadila. :oki: :oki: Vsaj upam tako. Drži se!

Spet se malo javljam na dolžnost, bom kar stokala v tej temi, ki sem si jo malo prilastila, da drugih ne smetim :). Pridno pijem AD-je, sem pošteno načela drugo škatlico. Čez 14 dni, ko bo šla ta počasi h koncu, se moram spet naročiti k zdravnici, da vidiva, kako mi gre. Mislim, da so zdravila kar prava. Upam vsaj. Čeprav sem še vedno utrujena, sem mnogo manj, kot sem bila prej. Komaj čakam, da bom dokončala dva učbenika in ju oddala v tisk, da si bom lahko vzela prost teden in si spočila.

Piskanje v ušesih me spravlja ob živce in komaj čakam na pregled na ORL, da najdemo vzrok in poskušamo oblažiti posledice. Veselim se že, da bom slišala tisto, kar moram, in ne tistega tona, ki ga slišim ves čas. Tolažim se, da se bom že navadila, a je tako nadležno.


Sicer se mi zdi življenje še vedno tako brezpredmetno in prazno. Včasih (kar pogosto) se mi zdi, da ravnam kot robot in opazujem svet okoli sebe kot v filmu. Trudim se osredotočati se na ta trenutek, ampak ne gre vedno. To me izčrpava. Poleg tega v tem tudi pogosto ne vidim smisla. Počutim se tudi zelo osamljeno, kot da me nihče na tem svetu nikoli ni imel v resnici rad in me nima rad ta trenutek. Kot da me vsi kličejo samo takrat, ko me potrebujejo, ne pa kar tako.

V društvu imamo dva arogantneža, ki mislita, da se svet vrti okoli njiju in po njuni milosti. Tako da me včasih kaka njuna reakcija potre do fundamenta. Ravno danes je od enega od njiju prilezel takšen mail. Se mi zdi tudi brez smisla včasih to početi, ker so taki med nami. Samo delo me veseli, samo ne v taki družbi.

Hja, takole smo. Hvala vam, če ste zdržali do konca.

Pozdravljena Agnes,

meni se zdiš ena prijazna, pogumna punca in močna punca. Berem tvoje zapise in vidim, da se ukvarjaš z veliko rečmi.
Predvidevam, da si utrujena od vsega, kar se ti je dogajalo zadnje čase in pa tudi od piskanja v ušesih, ki ti jemlje dodatne moči. Vem, da je to huda nadloga, ki ti povečuje tesnobo, nemir...saj se je s tem srečeval moj pokojni oče. Tudi sama se več let borim z neko kronično "telesno" težavo in kadar mi povzroča probleme, to vpliva depresivno na mojo psiho, kot da ne bi imela že drugih težav dovolj. Dobro je, da ti zdravila "lepo" prijemajo.
Prepričana sem, da te cel kup prijateljev ceni in te ima rado, samo vsi nekako živimo hitro in si ne vzamemo dovolj časa, da bi koga poklicali. Tudi mene jezi, ker me določene kolegice ali prijateljice ne pokličejo, če jih pa jaz, pa bi znale klepetati celo uro. Mogoče gre samo za kakšen "obzir", češ da te ne bodo motile, ker si močno zaposlena, ali pa deluješ preveč samozadostno... ne vem, ljudje smo čudna bitja, vsi imamo močno potrebo po stikih, po potrditvi in sprejetju, pa tako težko to povemo ali pokažemo tudi tistim, ki so nam blizu.
Glede arogantnežev pa se ne sekiraj, poskusi postaviti jasne in odločne meje okoli sebe in boš videla, da jih bodo začeli spoštovati.

Želim ti vse dobro in zares upam, da ti bodo na ORL povedali kakšno spodbudno novico.

Hvala, Melita, za tvoj odziv. Zelo si prijazna  :rozicodam:

Danes sem se spet nabrcala v tazadnjo in šla na Dan četrtne skupnosti Bežigrad s kužkom. Tam smo imeli Ambasadorji predstavitev društva. Ves dan so nas oblegali otroci in njihovi predniki, imeli smo tudi predstavitev pred publiko. Oba s kužkom sva kar utrujena. Se kar trudim, da sem čim manj doma in da sem med ljudmi in se osredotočam na vsak trenutek posebej, poskušam tudi odmisliti piskanje. Je bilo kar naporno, ampak lušno.

Tudi danes sem sama sebi dala eno močno brco v rit. In sem šla popoldne v Mostec na prireditev, ki so jo organizirali Animal Angels. Super prireditev (če bi bila glasba malo bolj potihem, bi bilo pa sploh mega). Počutim se pa, kot da bi me kravi iz riti potegnili. Dobesedno. Sem bila pa vesela, da sem videla polno enih prijaznih ljudi - med njimi tudi našo Trzinko.

Imam pa eno vprašanje: odkar pijem ADje, imam zelo  močne glavobole. Skoraj konstantno me boli glava. Je to od ADjev, od stresa, od kaj pa vem česa? Ima kdo podobne izkušnje? Hvala.

Pa pojdimo še malo jamrat :). Zadnje dni sem v službi ves čas v pogonu. Danes sem imela izpite v društvu, potem še inštrukcije. Spet zelo slabo spim, helexa ne upam vzeti. Ves čas me boli glava in utrujena sem. Tablete pijem že od 18. aprila, polno 'porcijo' od 24. aprila. Stranskih učinkov več ni, upam, da so tablete prave in da bo okej.

Sicer mi v službi uradno nič niso rekli, ampak sem dobila 'pildek' na vrata in za urejat eno knjigo, ki izide leta 2014, kar pomeni, da jo delam drugo leto, kar pomeni podaljšanje pogodbe :).

Agnes, kaj naj ti rečem v vzpodbudo, če pa sama delaš vse superrrr  :sesmejem:

Za vse en velik MWA... :poljubnjej:

Agnes, super! Držim pesti, da ta pildek pomeni, da je služba tvoja.

Hvala obema :). Jaz tudi močno upam, da bo ta služba moja, ker je res super in mi dopušča veliko časa, ki ga lahko preživljam sama s sabo in s kužkom. Žal pa to pomeni, da imam veliko časa poslušati piskanje v svojih ušesih, ugotavljati, kako sama sem, razmišljati, da življenje ni fer, ker ne morem imeti otrok in nimam partnerja, prijatelji oz. kolegi so pa povečini poparčkani in imajo otroke ter tako čisto druge obveznosti in življenje. Tako se moja depresija in anxa še povečujeta, piskanje je pa še glasnejše.

Bom držala pest zate Agnes. Potrebuješ dobro službo. Kar zadeva družine, pa se je starostna meja samskih žensk in moških premaknila na čez 30 let. Tudi starostna meja mam je šla čez. Takšni časi so. Se pravi, da še nisi veliko zamudila. Kar zadeva otroke, najbrž se da še kaj narediti.

Hvala, alexx, zelo si prijazna  :-* :-* :rozicodam:

Agnes samouresničenje sebe ni samo v partnerju in otroku.
Naj vsak dan ima smislenost, počni stvari ki jih imaš rada, razvijaj svoje talente ...
druži se z sebi podobnimi ljudmi,
toplino najdemo tudi v prijateljstvu, prav tako objem in občutek, da te ima nekdo rad.
En kup jih pa poznam poročenih in z otroci in nesrečnih ...
(po vsej logiki bi morali biti happy pa niso, ker so odnosi prazni)

Če si nekaj močno želimo ... delamo na tem da to dobimo ...
Graditi sebe in iskati kaj v sebi lahko spremenimo, da bomo lažje dosegli zastavljen cilj.

Go Agnes go ... če gledaš proti soncu ne vidiš temačnih senc!
 :sunny:
PS: psi so pa itak posebni sopotniki ... (večni) otroci, ki dajejo brezpogojno ljubezen ...

Agnes, bi se kar strinjala z Aslan...

biološka ura še ni odklenkala, še imaš čas, ne obremenjuj se preveč s tem...te meje so se precej dvignile...
drugače pa, ni vsa sreča v zakonu  :ne: ampak v partnerstvu, otroci so pa bogastvo zase in prepričana sem, da si boš uredila življenje slej ko prej tako, kot si ga boš sama želela :rozicodam:

Hvala obema za lepe in resnične besede. Se strinjam, ampak vseeno pogrešam ... Saj veste, kako to gre. No, se bom že spravila k sebi.

Danes sem pisala svoji psihoterapevtki, da bi hodila k njej enkrat mesečno (več si ne morem privoščiti). Vpisala sem se tudi na telovadbo, še na kako jogo bi lahko šla. Pa si kako masažo nudila sem in tja. Tako da se brcam v ta zadnjo in si želim napredka.

 :clap:

Agnes, čestitam za tisto podaljšanje pogodbe, če je šlo v to smer. Danes je to veliko.
Glede partnerstva te pa čisto razumem; probaj mogoče preko onaon, ker danes je dejansko življenjski tempo tak, da skorajda ne veš, kje koga spoznati. Glede biološke ure pa še ni konec, sigurno da ne.
Glede gibanja pa vsaka čast; vztrajaj na tem.
Lepo bodi

Agnes, a tudi tebe od kar imaš tinitus moti glasna glasba? Na kak koncert grem samo z zamaški za ušesa  :o
Tudi jaz sem hodila na terapijo samoplačniško. Po dveh letih sem prosila za 1x mesečno, pa je rekel, da to potem ni več terapija ampak pogovori. In sem šla še parkrat na pogovor. Finančno ni več zneslo in tudi jaz sem si želela še kako drugo sprostitev.

Drži se,
P

Mene tudi moti glasna glasba. :(

Ja, moti me vse, kar je glasno, zato se tovrstnim aktivnostim izogibam. Tudi širši družbi, ker ne  morem slediti pogovorom, saj imam poleg tinitusa tudi samo še 50 % sluha.

Hvala vsem za spodbude; o podaljšanju še ni nič uradnega, ampak glede na to, da imam vpisane projekte za dve leti vnaprej, lahko sklepam. Upam, da ne bom razočarana.

Zavedam se, da partnerstvo ne pomeni sreče in izpolnjenosti, pa da otroci še ne pomenijo, da bom najsrečnejši človek na svetu. Težava je v tem, da se še nisem sprijaznila, da otrok ne morem imeti, pa po mojem zato težko navezujem stike s fanti (ker kar delam scenarije, da bodo vsi hoteli imeti familije), poleg vse prtljage še od prej iz familije.

Kljub temu, da jemljem ADje že od 18. aprila sem še vedno zelo utrujena in brezvoljna, pa sitna ko driska. In piskanje me spravlja ob živce, pa nervozna sem ful in kar ene čudne scenarije si delam. Njah.

Agnes, sigurno so tudi taki, ki ne morejo imeti otrok, ali si jih zaradi lastnih težav ne želijo imeti in vsi pa imamo prtljago od prej. Vsaj jaz se s tem tolažim. Se pa strinjam glede težjega navezovanj stikov.
Zdaj je tako ali tako vikend, pa bo vse lažje

Agnes, držim pesti zate. Samsko življenje se mi zdi boljše kot pa nesrečna zveza, ki se ti hitro zgodi, psi so tudi zame krasna družba. Če pa boš srečala pravega, obstaja morda še možnost posvojitve, oploditve z biomedicinsko pomočjo (s čimer imam kar nekaj izkušenj, tako da me kontaktiraj, če te kaj zanima), pa tudi življenje brez otrok je čisto vredu. Poskusi pogledati na svetlo stran  :rozicodam:

Hvala obema :). Zlati sta.

Včeraj sem pisala dnevnik za terapijo, ki jo imam v četrtek. Zdelo se mi je, da sem se ful zadrževala, nastalo je pa šest strani strnjenega besedila. Bo potrebna kar velika lopata, da bomo vse tole počistili. Eh ja :S. Pa sem mislila, da mi gre kar dobro.

Včeraj sem bila na terapiji po dolgem času. V glavnem sva se ukvarjali z mojo žalostjo in jezo, ki ju ne znam izražati. Bilo je zelo naporno. Vidiva se čez en mesec, do takrat se moram ukvarjati s čustvi, njihovim odražanjem na telesni ravni, dala mi je pa tudi precej literature za domače branje :). Uh, počelo je počelo :).

Pa se bom še malo pogovarjala sama s seboj :). Upam, da ne težim preveč. Zadnje čase se kar veliko družim, berem, gledam filme, ki so mi všeč. Kar mi je zelo všeč :) (okej, preveč fbja, hehe). Sicer sem se postavila se zase (v službeni situaciji, ko me je hotela avtorica okoli prinesi, da nisem vnesla popravkov, jih pa ona ni zapisala na print, kar sem ji tudi povedala). Sem kar malo ponosna nase. Sicer mi je mentor končno poslal popravke osnutka magisterija, po skoraj štirih mesecih, ampak pustimo podrobnosti, tako da bom zdaj nekaj časa se ukvarjala s tem. Ne bom pa pozabila brati, pisati utrinkov in se ukvarjati s svojimi čustvi, telovadbo in prehrano. Pa s kužkom, knjigicami in filmi ter uživati kar tako. Ta teden grem pa po novo dozo zdravil. Delujejo, kajne?

Ooouuuu yeeeeehhhh  :oki:  Agnes, kar tako naprej.

Super Agnes  :wav:
Sem prav vesela za te!!!  :) Res ti gre dobro, ma kaj dobro -odlično!  :oki: Samo tako naprej in ne, niso samo zdravila, predvsem ti si vse to naredila. You go girl!  :pomezik:

Hvala, Slavka in Muci. Danes moram klicati zdravnico in jutri iti po zdravila za naprej. Upajmo, da bo.

Moja zdravnica mi je dala zdravila kar za eno leto. Kontrola po potrebi. Pa pohvalila me je, da mi gre dobro. Sem kar miceno važna.  :oki: Še posebej ponosna pa sem, da sem se prijavila na telovadbo za tri mesece (čez poletje). Tam bova z inštruktorico naredili prehranski načrt in načrt vadbe. Malo aerobike, boot - campa in spinninga, tako da bom še ta del izpopolnila.

Piska mi še vedno ful, ampak poskušam odmislit in odštevam mesece do pregleda na ORL. Kupila sem si knjigo Kar čutiš, lahko zdraviš in naslednjič bova s terapevtko govorili o knjigi in o mojih neizraženih čustvih. Pravi, da je tinitus lahko tudi posledica stresa in potlačenih čustev. Kaj pa vi pravite na to? Ko sem bila majhna, sem imela meningitis, tako da je gotovo naglušnost posledica tega.

Fejst se mejte!

Bravo Agnes! :clap: Res ti gre super; prav z nadsvetlobno hitrostjo napreduješ! Res, jaz te prav občudujem, malo sem ti pa tud "fouš".  :pomezik: Jaz bi tud!  :zardevam:
Oooo, pridna, da boš šla še na telovadbo, dobro zate.  :oki:
Kar se tiče tinitusa, pa ne bi vedela... mogoče se ti pa zaradi stresa res lahko poslabša? Boš videla kako bo...
Lepo bodi in drži se!  :rozicodam:

Hvala, Muci. Drži se in vztrajaj, tudi zate bo posijalo sonce. Ravno danes ponoči spet nisem spala, mislim, da vem, zakaj - me je strah sprememb. Ampak imam še skoraj vse helexe, če bo prehudo, bom pač kakšno polovičko vzela. Ampak bomo vztrajali, kljub slabšim trenutkom.

Zaradi prometne nesreče me je strah vožnje, no, vseh avtomobilov pravzaprav. Bolita pa me glava in vrat tako, da je za znoret.  :'( :'( V četrtek sem vzela kar cel helex, da sem lahko spala. Potem si nisem upala več vzet. Ketonale pa tudi šparam za takrat, ko je res hudo. Upam, da bo hitro minilo.

Agnes poiskusi za začetek z manjšimi relacijami v avtu in izbiraj manj prometne ceste.
Izogibanje bo skozi čas strah še potenciralo.

Po takem dogodku se ti lahko pojavijo simptomi post travmatske stresne motnje (PTSM).
Fleš spomini, nočne more, strahovi ... prehtro pre-vznemirjenje od situacijah ki te spomnijo na dogodek.

Prej, ko ukrotiš zverino strahu lažje se z njo spopadeš.
 :rozicodam:

Hvala, Aslan. Sicer je tudi moj moto, da je treba hudiča čimprej prijeti za roge in ga pogledati v oči, ampak malo moram sem in tja pojamrat :).

Vrat sicer boli ko pujs, glava tudi, piskanje v ušesih je nevzdržno. Ampak bomo zmagali, a ne? Itaq  :onaposlusa:

Pa naj še malo posodobim tole mojo temo :). Se mi sicer zdi, da imam bolj kot ne samogovore, upam, da vas ne dolgočasim in ne obremenjujem s sabo.

Vrat še vedno kar boli, ampak sem šla na masažo in plavat, pa se mi zdi, da je boljše. Hodim tudi na boot camp, delava z inštruktorico take vaje, ki jih zmorem. Cilj telovadbe je shujšati vsaj 16 kg in oblikovati postavo, pa narediti korak naprej pri kondiciji in vzdržljivosti. Bila sem na dveh treningih, mučile so me boleče mišice, ampak upam, da bo boljše, danes grem tretjič. Vesela sem, da sem se končno odločila za to, se mi zdi, da je to nekaj, kar sem odlašala kar precej časa.

Ponosna sem tudi na to, da sem uredila z zavarovalnico, policija me še čaka, ta teden pa dobim tudi zame nov avto (3 leta staro Kio s samo 19200 km) za ugoden denar.

Še vedno me muči, ker se počutim samo in osamljeno, nerazumljeno, strah me je tudi vožnje z novim avtom, vožnje na sploh. Spet me mučijo fobije - včeraj me je klicala kolegica 3x, nisem slišala, pa sem potem jo klicala nazaj, se ni javila. Zdaj me je pa strah, da ni kaj narobe.

Terapijo imam pa šele 5. 7. Do takrat moram prebrati Kar čutiš, lahko zdraviš.

Pozdravljena Agnes,

Brez skrbi, beremo tvoje poste, nisi dolgočasna, ampak saj veš kako je - enkrat se odgovori tam, enkrat tu in čas gre dalje.
Vesela sem, da ti gre boljše, in da se odločila za delo na sebi. Glede vožnje ti moram reči, da je strah ponovno sesti v avto po prometnih nesrečah kar pogost, mogoče greš za začetek na krajše razdalje, pa tam, kjer je manj prometa in si potem vsak dan pridobivaš novo samozavest.
Sem pa že večkrat razmišljala o tebi in tvoji naglušnosti. Osebno prisegam na naravna zdravila (mogoče se jih še premalo poslužujem) in v knjigi Pomoč iz domače lekarne patra Ašiča sta dva praktična nasveta, kako je pomagal ljudem, ki so oglušeli. Seveda ne morem vedeti, če bi to pomagalo tudi tebi, toda če te zanima, ti lahko pošljem na zs prepisana nasveta in potem sama vidiš, ali bi se poslužila česa takega ali ne.

Lep pozdrav.

Hvala za odgovor, melita. Sem prebrala tvoje sporočilo in bi te res prosila, če mi lahko prepišeš nasveta. Hvala vnaprej.

Zadnje čase sem bila precej sesuta, o tem sem pisalav drugi temi (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,12734.0.html). Sicer pa jutri začenjam 14 dnevni dopust, sem kar utrujena že, dva dni sem skoraj samo spala. Načrtujem nič, samo odpočila si bom. Edino delo, ki ga bom opravila, je izbor pisem za magisterij, to je pa vse. Res si moram nabrati moči za jesen, ki bo naporna, tako v službi kot sicer.

Sicer mi še vedno piska v ušesih, kar mi gre na živce. Ves čas imam tudi občutek, da imam zamašena ušesa in si jih poskušam očistiti, pa ne gre.

Po nesreči sem si uspela kupiti nov avto (KIA ceed), dobila sem zelo ugodno 3 leta staro s samo 19400 km. Zelo sem vesela, ker je res odličen avto, samo navadit se ga moram še pošteno. Sicer sem malo žalostna, ker potem odpadejo počitnice in nakup garderobe (ki je po čiščenju omare pošteno prazna). Ampak tudi za to bo še čas.

V službi se imamo sicer super. Šefica ima malo psičko, ki jo je našla na cesti, tako da mi še ta lumpa malo krajša čas v službi. Tudi bolj mi zaupa zdaj, šefica namreč, mi kar precej dela nalaga (no, ne preveč, ravno prav, za razliko od prejšnje službe ve, koliko dela imam in koliko zmorem in mi tako načrtuje reči).

Agnes  :oki: odločni se držiš, navkljub vsem težavam, ki jih doživljaš zadnje čase... Želim ti lep dopust in odpočij si.  :rozicodam:

Agnes počasi gre vse v pravo smer kajne ... :rozicodam:

Slavka in Aslan, hvala vama  :rozicodam:. Res se počasi premika na boljše :). Počasi, ampak vztrajno in zanesljivo.

Lepo Agnes, vztrajnost je pri naših težavah največja vrlina... :-* :rozicodam:

Toja  :rozicodam:

Piskanje v ušesih je še vedno zelo moteče in živce kravžljajoče. Onima kvazi prijateljicama nisem še nič odgovorila, enostavno si ne upam jima nič pisati, čeprav imam sama pri sebi spisan odgovor.

Ponavlja se mi pa spet ena težava. Danes oddajam eno orenk knjigo, pa nisem gotova glede enih popravkov (tudi drugi si niso). Odločila sem se za eno varianto, pa me je zdaj strah, ali je prav. Tako strah, da težko diham, nemirna sem itd. Saj veste, kako to gre. In mi je bedno, ker si ne zaupam in nisem prepričana, ali je delo potem v redu opravljeno.

Agnes, naredi tako kot ti misliš, da je prav, pa brez strahu... :-* :rozicodam:

Imam vneta všesa (srednje uho), vnete sluhovode in visoko vročino :S.

Bogica.  :rozicodam:  Objemi minca in Darka pa v posteljo na toplo.

Agnes  :rozicodam: upam, da si šla k zdravniku po antibiotike.  :unsure:
Želim ti, da se čimprej pozdraviš...

Želim ti, da ti čim prej mine...morda brez antibiotikov ne bo šlo... :kiselnasmeh:

Agnes hitro okrevanje ti želim  :rozicodam:

Punce, hvala za lepe želje. Imam hudo vnetje srednjega ušesa in sluhovodov (2x). Dobila konjsko dozo antibiotikov, kapljice in fiziološko. Zdaj snifam, kapljam in se drogiram na recept :). Dr. je bila pa kar zgrožena, kako močno vnetje je. Dala mi je še naklofene, če bo preveč bolelo.

Agnes,

kako si danes? Upam, da so zdravila prijela in se danes vsaj malce boljše počutiš.

Drži se!

Melita, hvala za skrb. Antibiotiki prijemljejo, ni več tako groznih bolečin, ušesa so pa še vedno zamašena, v njih me pa kljuva, najbrž bo treba počakat, da se odmašijo, da gre potem packarija ven.

Sicer me je pa kar malo strah, ker ne vem, kako ta vnetja vplivajo sicer na moj sluh. Bomo videli, a ne. Zdaj lahko vsaj malo berem - sem prebrala Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Zdaj mi je pa žal, da nimam s seboj še tretjega dela te super kriminalke, bi mi krajšala dneve :). No, bom pa kaj drugega našla, pa potem ono prebrala, saj ne bo nikamor ušla.

Zdi se mi, da slišim še slabše kot prej :jok:.

Agnes, morda so se zdaj malo ušesa zamašila, ko si imela vnetje in ti to povzroča dodatno težavo,
naj ti zdravnik pogleda, če se ti je nabralo maslo.... :oki:

Agnes, pa če bi probala iti k osebnemu dr., pa da te napoti na ORL pod urgentno?
Mislim, da bi bilo dobro tako naresti, ne vem.
Upam pa, da ima Toja prav, da so se ti sluhovodi zamašili in da jih je potrebno samo odmašiti.
No, srečno, pa javi se kaj

Sluhovodi so čisti, tako da čiščenje ni potrebno, sem pa dobila napotnico za ORL, tokrat nujno, in jim poslala pismo z obrazložitvijo. Držim šape!

Agnes...tudi pri nas držimo dve pesti in štiri šapke... :oki:

Super si naredila to potezo, če je na napotnici označena  " 1 "  si takoj na vrsti.... :clap:

Zdravo,
čestitam, gre na bolje očitno. Pošlji kopijo napotnice na Zaloško in pa (za vsak primer) na Železničarski dom. Bi bilo pa bolje priti prej na Zaloško.
Srečno, vsekakor. Našim doktorjem je pa treba kdaj malo potežiti..., da karkoli postorijo.

Hvala, sem positnarila in čakam na nov datum. Ringalori, tudi jaz upam, da pridem čimprej na ORL na Zaloško. Sicer me pa ušesa še bolijo, piska tudi še.

Spet jaz :). Ušesa so nehala boleti, piska čedalje bolj. Pa tudi slišim slabše. Iz ORLja nič novega. Sicer sem pa utrujena, brez volje in energije. Pa počutim se spet kot osamljen Kalimero. Skratka nč fino.

Agnes  :rozicodam:

(http://cl.jroo.me/z3/j/W/5/d/a.baa-Hug-between-dog-and-cat.jpg)

Hvala, Slavka  :rozicodam:

Živjo Agnes !

Še moja osebna izkušnja: Tudi meni je začelo piskati v ušeših, najprej na enem, nato na obeh ušeših. Osebni zdravnik je napravil napačno diagnozo, da so ušeša samo zamašena. Stanje se mi ni popravilo, piskanje vedno močnejše, sluh vedno slabši, stres vedno večji. Na srečo sem prišel na ORL, kjer so mi diagnosticirali močno izgubo sluha, vendar se mi je sluh povrnil nazaj po uspešni enotedenski terapiji v bolnici. Stanje se mi je še dvakrat ponovilo v naslednijh dveh mesecih, v obeh primerih je bila predmetna enotedenska terapija uspešna. Kasneje podobnih problemov nisem imel več. Potrebno je iti čimprej na ORL, v zadevnem primeru takoj, saj se bojim, da je od začetka nastanka predmetnega stanja minilo preveč časa, da bi bila terapija lahko uspešna. Poznam konkreten primer z podobnimi simptomi (zvonjenje, piskanje), ko se je preveč časa odlašalo z obiskom ORL in je biLA ZARADI TEGA DEJSTVA VSAKA NADALJNJA TERAPIJA PREPOZNA.
Čimprej na ORL, morda se sluh še lahko reši. Čakanje je nesmiselno, ker rastoči stres samo povečuje možnosti nadaljnjega poslabšanja stanja in v skrajnem primeru lahko privede celo do popolne izgube sluha.

Hvala za tvojo izkušnjo, valukin. Priznati moram, da me je kar precej spravila v stisko, čeprav močno verjamem, da so jo napisal z najboljšimi nameni. Prepričana sem tudi, da če bi doktorica menila, da je reč urgentna, bi tako že v prvi vrsti napisala. Res je, vleče se že precej časa (kako leto), druga resnica pa je, da sem kot otrok imela meningitis, zaradi katerega pride do okvar sluha. Močno upam, da bo kak slušni aparat pripomogel k omilitvi stanja.

Hvala ti ponovno za tvojo izkušnjo in upam, da si zdaj dobro.  :rozicodam:

Zadnje čase se mi zdi, da se čisto preveč ukvarjam sama s seboj, poslušam piskanje, zdi se mi, da slišim čedalje slabše (kaj pa vem, morda se mi samo zdi). Čedalje bolj se zavedam, da sem sama, da nimam prijateljev, družine ... Dopusta si ne morem privoščiti, saj so krediti previsoki. Z ljudmi se težko o čem pogovarjam. Umikam se sama vase.

Zdravo,
upam, da nate vpliva tudi tole muhasto jesensko vreme in da boš kmalu bolje.
Glede ukvarjanja s samim s sabo se mi zdi, da je nekako najbolje, da se čimbolj zaposliš: z delom, psi ali telovadbo-po mojem pomaga, samo moraš pa dejansko intentivno delati na tej zaposlitvi.
A glede ORL, da se to "poglavje" zaključi, še ni nobenega odgovora? Jaz osebno bi jih poklicala pa malce zaropotala, ker tole je preveč.
Glede osamljenosti, se mi zdi, da je to danes precejšen problem, po mojem nas tempo življenja sili v tak način življenja. Samo je pa tako, da folk nekako nosi fasado, da je vse OK, kar pa ne pomeni, da je tudi dejansko tako.
Srečno, upam, da je to razpoloženje samo trenutno in da bo prešlo skozi.

Živjo še enkrat !

Jaz sem šel na ORL ˝na silo,˝ ker se je osebni zdravnik zmotil. Tudi mi mi hotel dati napotnice za specialista. Tudi v podobnih primerih kot moj je prišlo do tovrstnih ravnanj s strani osebnih zdravnikov. Zdaj sem odlično.  Takoj na ORL, da vsaj ustrezno lahko opredelijo tvoj problem in te po potrebi pošljejo na nadaljnje preiskave.  Osebni zdravnik te v takšnih primerih na žalost  večkrat ˝zašuštra˝, je pa verjetno za zdravljenje prepozno, ker je od samega dogodka minilo preveč časa in so celice že odmrle, temu pravijo nekakšne vrste ˝ušesna kap˝.

LP

Živijo, Valukin,

hvala lepa za tvojo skrb in za pripravljenost deliti svoje izkušnje z mano (in morda še s kom, ki ima podobne težave). Tvoje pisanje, da je že prepozno za zdravljenje, me je spravilo v hudo stisko. Lahko si predstavljaš, da me moje stanje že tako spravlja v obup in da res ni prijetno brati takšnih prognoz. Morda imaš prav, morda pa tudi ne. Hvala ti za razumevanje.

Ringalori, hvala, da si se oglasila, in hvala za lepe besede. Se oglasim.

Danes me je pa 'razveselila' še šefica z grobim mailom. Da mi ni dala takih navodil in da sem spreminjala besedilo, kakor me je volja. In zdaj seveda dvomim vase, panična sem čist, ne morem se zbrati ...

Agnes včasih preveč jemljemo nase besede ali mnenja drugih ljudi.

Zavej se, da je Valukinova izkušnja njegova izkušnja in da je želel le pomagati ne pa te prestrašiti.
Če je naša reakcija na neko besedilo npr. strah ... to še ne pomeni, da nas je druga oseba želela prestrašiti. Svoje občutke doživljamo skozi lastne interpretacije dogajanja.

Enako je v službi Agnes.
Morda šefica ni uporabila najbolj prijaznih besed ...
zagotovo pa si ti tista, ki veš da si delala najbolje kot si znala in vedela.
Včasih lahko pride do nesporazuma, napačnega razumevanja navodil itd ..
V izogib tega se pogosteje preverja: "Aha, če prav razumem ste želeli povedat tole: .." itd ..

Agnes vzemi si malo časa, zadihaj in se zavej, da si OK oseba.
Vsi se učimo, delamo napake, smo kdaj grajani, drugič pa pohvaljeni.
In kadar začutimo ob besedah nekoga  sram, užaljenost, strah ... to še ne poemni,
da je ta oseba imela namen nas užaliti ali prestrašiti!
Mi sami pripišemo njihovim besedam tako "močan in resničen pomen" ...

Drži se, glavo pokonci, mrcine počohat in svet bo takoj lepši.
 :rozicodam:

PS:
tudi kadar nas pretirano hvalijo še ne pomeni, da smo res taki carji!
Pomeni le to, da smo nekoga trenutno mega fascinirali, pa morda nismo naredili nič takega,
le oseba je tako očarana nad nami.

Hej, Aslan, hvala. Res je tako, čeprav, saj veš, čez vzorce ne gre. Sem potem mnogo razmišljala o današnjem dnevu v službi - nekaj sem objavila na blogu (http://nezekbezek.blogspot.com/2012/09/danasnji-dan.html). Kar super se je iztekel današnji dan v službi, kljub vsemu, stresen bo še ponedeljek, potem pa upam, da se sestavim.

Agnes zate ena lepa misel:
"Ni vsak dan dober, zagotovo pa je v vsakem dnevu nekaj dobrega".
 :rozicodam:

Fajn blog, Agnes.  :clap:

Aslan in Betka, hvala obema  :rozicodam:

Pred jutrišnjim dnem me je zelo strah. Saj vem, strah je votel, ampak vseeno - kako bo šefica odreagirala na mojo prošnjo, naj pregleda učbenik? Kako me bosta gledala onadva sodelavca? Bom zmogla nove napore ali bom spet dvomila v vsako odločitev? Kaj bo na sestanku z direktorjem v torek? Bo odpuščal?

Neodvisno od tega pa razmišljam, da bi si omislila psa pomočnika (http://www.psipomocniki.si/psi-pomocniki/za-gluhe-in-naglusne/), pa ne vem, če bom zmogla skrbeti zanj - predvsem finančno in časovno.

Agnes, hvala lepa ljudem za tako tolažbo, da je strah votel... :nehvala:. Mislim, da je veliko vredno,če znamo povedati, da nas je strah. Saj ne, da nam bodo drugi lahko strah pregnali-čeprav je tudi to možno-ampak že to, da nas kdo posluša in jemlje resno, je veliko.
Drugače pa sem že večkrat dobila potrditev o tem, kar stalno berem. S strahom se lažje soočamo, če gradimo na svoji notranji moči, ki nam daje večjo gotovost. V tem primeru se ta grozni strah ne razvije v občutek uničenja.
Pa pogumno ju3  :oki:

Wau sem čist očarana nad spletno stranjo ... in dejavnostmi.
Doslej sem poznala samo Tačke pomagačke in Ambasadorje nasmeha.
Hvala za razširitev obzorja Agnes!

Mene tam nekje v (še zelo daljni) prihodnosti zelo zanima delo v povezavi
psihoterapija - terapevtski pes ...


PS:
Agnes za vse ovire pa držim pesti da bodo čim lažje premagljive!

Hvala obema  :rozicodam:

Aslan, ja, Psi pomočniki v glavnem šolajo pse za slepe, gluhe, epileptike ... Mi (Tačke, Ambasadorji, Zavod Pet) pa tudi šolamo samo terapevtske pse in te aktivnosti in terapije izvajamo, si pa želimo tesnejšega sodelovanja z njimi. Smo bili na prvem dnevu psov pomočnikov in se veselimo drugega.

 :clap: vesela da se tok dogaja na tem področju.

Srečno, Agnes, javi jutri, kako bo.
Upam pa, da se bo vse OK izteklo. Glede sodelavcev in šefice, bi jaz osebno kar povedala, da želiš, da je delo dobro opravljeno in da je knjiga dobro in brez napak prevedena in da samo zato lepo prosiš za še eno preverbo. Mislim,da je koneckoncev tudi njim v interesu, da je tukaj čimmanj napak.

Agnes,

tudi jaz ti želim srečno jutri in v torek. Verjamem, da si vse preverila, pa tudi nekaj izkušenj že imaš. Boš videla, da bo vse v redu.
Drži se in če te prime panika ne pozabi na dihanje!

Srečno!

Hvala vsem za spodbude. Šefice tudi danes ni, tako da se bom do jutri tresla še zaradi tega. Danes nisem nič spala, želodec imam pa kot oreh  :jok:

Včeraj mi je kolegica razlagala, da je imel njen oče tudi meningitis, kot jaz, in je zdaj skoraj čisto gluh  :'( :'(

Se javim zvečer (jutri pa tudi :). Hvala vsem, zlati ste.

Agnes poiskusi živeti današnji dan ... pusti skrb za jutri "jutrišnjemu dnevu" ...
Kakšno sproščanje ti bo pomagalo zaspati, osredotočenost na vidhe in izdihe ...
spanec je potreben če želimo bit v dobri psihofizični kondiciji.
 :rozicodam:

Agnes  :rozicodam:


Trenutno si v občutljivem obdobju in se iščeš v vsaki zgodi. Ni nujno, da bo pri tebi razplet tak, kot je pri očetu od kolegice ali pa pri kom drugem. Ne ustvarjaj si črnih scenarijev, ker nimajo drugega namena, kot to, da ti prikličejo tesnobo in žalost.

Ravno tako verjamem, da se bo zadeva pri šefici uredila tako, kot se mora.  :oki: Ti opravljaš svoje delo in vsak, ki dela, se tudi kdaj zmoti... to je pač potrebno razumeti.

Zaupaj vase in daj slabim mislim prosto pot, da odidejo...  :rozicodam:

Hvala vsem za spodbude. Direktor je najavil odpuščanja; koga, izvemo v mesecu ali dveh. Glede na to, da imam pogodbo za določen čas, iščem novo službo.

Agnes, saj mogoče pa ne boš ti letela? Saj, kot si enkrat omenila, je en nadrejeni bil zadovoljen s tabo; si menda tudi knjigo ali nekaj dobila za prevesti?
Srečno

Izdali mi bodo učbenik, ja, to je res. Tudi kar zadovoljni so z menoj. Samo dejstvo je, da imam edina v firmi pogodbo za določen čas - kar pomeni, če me odpusti, mu ni treba dati odpravnine in nima pravnih težav s tem in mu ni treba izvajati dolgotrajnih postopkov. Poleg tega sem samska brez otrok. Da imam pa kredite in da nimam nikogar, ki bi mi pomagal, pa ni pomembno. Pri svojih letih, s svojo izobrazbo (in slabim sluhom, ki se še slabša), pa skoraj nimam možnosti za službe (že tako jih ni).

Agnes,

žal mi je, res ne izgleda prav obetajoče. Toda, če so zadovoljni s teboj, bi se znale zadeve urediti tudi v tvoje dobro. Pomembno je, da ostaneš samozavestna in pozitivna ter verjameš v dober razplet.

Kdaj pa imaš kontrolo na ORL? Držim pesti zate v obeh smereh!

Hvala, melita. Se trudim, čeprav je težko ostati skoncentriran in pozitiven. Se pa trudim. Spet težko spim, boli me želodec, roke in noge mi občasno trzajo. Ušesa me spet bolj morijo, zdi se mi, da je piskanje še hujše. Ponovno dvomim v vse, kar sem naredila in kar delam. Ponovno se mi zdi, da sem na začetku. :'( Osamljenost se mi zdi še bolj moreča in težka.

Bom še tule malo razglabljala o tem, kar me mori.

dejstvo, da se še nič ne ve za službo

Prejšnji torek je direktor na sestanku oznanil, da bo odpuščal. Koga, bo znano v mesecu ali dveh. Lahko si predstavljate, kakšen stres je to. Težko se zberem, slabo spim, če sploh. V službi se ne morem zbrati, ves čas imam občutek, da me ocenjujejo in da štejejo moje napake. Ustrašim se vsakega telefona in trkanja na vrata pisarne. Vsi samo ugibamo, kako bo, kdo bo ostal in kdo bo šel. Sploh ne moremo funkcionirati. Direktor je nataknjen, šefica grdo gleda. Verjamem, da jima ni lahko. Nam tudi ni. Utrujena sem, a si ne upam na dopust. Ostati brez službe v teh časih je praktično samomor. Razmišljala sem, da bi šla, če me odpusti, za eno leto prostovoljno delat v Afriko. A tudi tam je treba prispevati po 200 € na mesec, ker donatorjev ni. Ideja o psu pomočniku visi na nitki, ki je zelo natrgana.

da je datum na ORL še kar 3. 12.

Ker sem se prepozno spomnila, da bi sitnarila. Tako pravijo. Če sem čakala pol leta, bom še ta dva meseca. Piska čedalje bolj, slišim čedalje manj. Vse bolj se zapiram v svoj svet in odklapljam zunanjega. To mi ni všeč, ampak si ne morem pomagati.

da je nekdo prinesel knjigo, ki sem mu jo podarila s posvetilom, v našo knjigarno za akcijo poiščimo vašim knjigam nov dom

Ta nekdo je bil moj stric, no, kvazistric, bratranec moje mame. Knjigo sem podarila njegovi mami, ki je bila na predstavitvi naših prevodov, kjer se je zelo zabavala, knjigo sem ji podarila v spomin na ta večer. Knjigo je prinesel v našo knjigarno in sodelavci so mi jo vrnili. Seveda sem zelo žalostna in prizadeta zaradi tega, počutim se nevredno in nespoštovano. Ko je ta stara teta umrla, sem mu tudi jaz poslala sožalje in venec, zahvalil se izrecno samo mami in očetu (na zahvalo je napisal samo njuni imeni, mene ne), zahvalil se mi ni ne osebno, ne po smsju in ne po mailu.

Pred kratkim sta me odslovili iz svoje družbe dve prijateljici. Zato se resno sprašujem, kaj za vraga je narobe z mano, da me vsi tako odklanjajo, ignorirajo, ne marajo ... Res ne vem. Očitno moram biti negativna in grozna oseba; večina je odšla iz moje bližine, ker imajo družine, jaz se z njimi o tem ne morem pogovarjati. Imajo izjemne službe in hodijo na počitnice, jaz si tega ne morem privoščiti - jim nisem kos. Zato sem ostala sama. Res da zaradi sluha ne morem hoditi v družbo več ljudi (ker ne razumem, kaj se govori), na koncerte in predavanja. Nimam družine, družbe, s službo tudi slabo kaže; pa še zdravje me heca.

Zato me glava boli grozno, piska še bolj, težko diham, slabo mi je ves čas. Nekaj bo treba ukreniti, a res ne vem, kaj. Če ima kdo kako idejo ali spodbudno besedo bom hvaležna.

Agnes  :rozicodam:

Nekaj sem ti že napisala v "splošnih temah", vendar bi ti rada tudi tukaj poklonila nekaj besed. Torej, kar se službe tiče, je težko karkoli predvidevati, saj ne veš, kaj se plete v direktorjevi glavi. In vsekakor imaš še mesec ali dva časa, da pobrskaš za nadomestno zaposlitvijo oz. odpreš svoj s.p., si plačuješ prispevke in delaš za naročnike.
Glede na to, da imaš težave s sluhom, bi morda lahko zaprosila za invalidno nadomestilo? Pozanimaj se, kakšne možnosti imaš in izkoristi vse, kar le lahko.
Drugače pa se vsi ubadamo s trenutno krizno situacijo, ko nam gre v bistvu za preživetje. Tudi jaz sem v izredno težkem položaju, kar se tiče službe in financ, vendar iščem nove možnosti in prepričana sem, da bomo nakako že preživeli.
Tudi ti boš  :oki:

Pregled pri ORL boš pač čakala še 2 meseca...v bistvu še 56 dni. Verjamem, da ti je težko, vendar kaj drugega, kot čakati na pregled, res ta trenutek ne moreš.

Potem pa tole:


Sicer te ne poznam osebno, vendar mi tvoji zapisi na forumu in blogu ne delujejo kot, da bi bila grozna, negativna oseba.  :nehvala: in  tudi ne verjamem, da bi bilo s tabo kaj narobe.

Se pa precej prepoznam v tem tvojem zapisu, ker sem se v določenem obdobju tudi jaz tako počutila in se spraševala podobno, kot ti.

Kar se tiče prijateljic, smo že enkrat razpredali, zakaj in kako pride do tega, da se ljudje oddaljijo od nas. Jaz lahko povem, kaj sem ugotovila iz lastnih izkušenj, ko se mi je dogajalo podobno, da so se vsi prijatelji in znanci obračali od mene in me "zapuščali".
V bistvu sem bila jaz tista, ki sem se pričela umikati, se zapirati vase, početi stvari, s katerimi sem želela "dokazati", da sem slaba in nevredna oseba. Kot bi želela sama prej odgnati ljudi od sebe, predno bi me prvi zapustili oni.  :kiselnasmeh:

Poleg tega pa se s samim življenjem spreminjajo naše prioritete in potrebe po druženju in če dajo ljudje prednost partnerju ter družini, ko si jo ustvarijo, je to potrebno razumeti in tako tudi sprejeti.

Ljudje prihajajo in odhajajo iz našega življenja in le redki ostajajo z nami do konca.

Ne vem sicer, če so ti moje besede kaj pomagale, vendar sem ti želela povedati, da tvoje situacije niso brezizhodne, morda si le v obdobju, ko "staro" zapušča tvoje življenje in  ustvarja prostor za nekaj novega. 

Drži se, Agnes  :rozicodam:

Hvala, Slavka. Odločila sem se, da bom v službi poskušala delati tako, kot prej, kak teden si bom še privoščila počitek popoldne, potem grem pa v akcijo - z magisterijem, Liffom, organizacijo spja in pripravo na ORL. Pa iskanjem naročnikov. In hvala za idejo glede invalidnine. Ko bom dobila izvid, se bom pogovorila z zdravniki.

Hvala za lepe besede in podporo, Agnes

agnes  :oki:

 :oki: to so besede...Vztrajat je treba in rešitev se vedno najde...  :rozicodam:

Hvala obema  :oki:. Poskušam ostajati pozitivna, vedno iskati pozitivno pot v vsaki situaciji, vendar se mi zdi včasih zelo težko. V bistvu me je zelo strah pregleda, ne vem, kako to izgleda in kaj lahko pričakujem. Poleg tega se počutim zelo osamljeno, ves čas imam občutek, da nikomur ni mar zame, da me nihče ne mara, da se me vsi izogibajo ... Da nikoli ne bom našla partnerja in si ustvarila kakršnekoli pač že družine. Zavedam se, da je s slabšim sluhom to še težje. Žalosti me, ker težje sledim koncertom klasične glasbe, ki sem jih včasih rada obiskovala. Bom lahko našla kak drug hobi, ki me bo osrečeval? Skratka dvomov in strahov je polno.

Agnes, ti bom probala odgovoriti po alinejah.
Glede službe; jaz bi na tvojem mestu (sploh pa, če imaš slab občutek) začela počasi iskati novo službo. Mogoče pa ne boš ti tista, ki bo letela, ampak vseeno raje začni iskati. Moje mnenje je, da s.p. ni najboljša rešitev-premisli malo o tem. Glede službe probaj razumeti, da so takšni časi in na neki način sedaj začni iskati službo, kako bo, ko boš brez službe, pa se ukvarjaj potem. Mislim, nima smisla, da se sedaj obremenjuješ na veliko, če se še dva meseca ne bo vedelo kaj in kako.
Glede ORL; sedaj nimaš druge, kot da počakaš na ta termin. Upam, da se bo vse izteklo. Glede pregledov-ne se bati, niso boleči-ti govorim iz lastnih izkušenj, saj sem na ORL napol doma. Če bi tam tak bolelo, mene tako ali tako ne bi videli. Resno mislim, nič ne boli.
Glede stričeve knjige; si mislim, da ni bilo najbolj prijetno: sploh pa, ker so očitno tudi sodelavci to opazili. Kot je ena že napisala, je s tem pokazal odnos do knjige in so vsega nasploh-se strinjam s tem.
Nekaj ti še svetujem; kolikor je možno se posveti športnim aktivnostim, pojdi s kužkom ven, hodi na sprehode, boot camp-gibaj se, ker to je naravni antidepresiv. Verjamem pa, da je to sedaj, ko zima trka na vrata, bistveno bolj zoprno, ampak ravno sedaj je treba iti ven iz bajte.

Lepo bodi, pa javi se še kaj.

Hvala, ringalori, za tvoje lepe besede. Podpišem skoraj vse, samo tale sp. A veš, jaz precej delam še poleg službe, bi bilo naročnikom okej, da si uredim nek status. Samo preden grem v to, se moram pomenit z njimi, koliko dela imajo, koliko mi ga lahko dajo, da si naredim nek finančni plan in tako. Kar na slepo pa res ni za iti na svobodo, to je pa res. Hvala za pomislek. Lep dan ti želim!

Pozdravljena Agnes,

jaz imam podobno izkušnjo kot ti..http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,13487.0.html

Želim ti vse dobro  :oki:

Asja87, hvala, ker si se oglasila. Kako prenašaš piskanje? Se ti je pojavilo po uvajanju AD-jev? Drži se in lepo bodi!

Prosim  :pomezik: Ja to se mi je začelo po uvajanju AD-jev..kot sem napisala mi je prvo utripalo v ušesih pol ko sem nehala jemati AD-je mi je začelo to s tem piskanjem (z AD-ji sem prenehala pred dvema tednoma - nisem nikoli prišla do cele tablete)...prej nikoli nisem imela probleme z tem piskanjem niti minimalnim...jaz srčno upam, da mi niso to AD-ji povzročili in da bo en dan mimo  :( Zaenkrat pač poizkušam razmišljati na kaj drugega, čeprav je težko...nevem kako ljudje živijo s tem če je to tinitus, verjetno se tega navadijo...nevem no...

Asja87  :rozicodam: morda si poizkusiš pomagati z naravnim zdravilom Tone:

http://www.panakea.net/tone/o_izdelku/kako_deluje/

Meni piska že od prej, moram reči, da je zoprno ko sam satan, ampak najbrž se da. Včasih lahko stvar odmislim, včasih je pa neznosna. Komaj čakam na ORL (še mesec in pol), bom potem vedela več. Upam, da se da pomagati in da bo potem res bolje. Res je tudi, da ko sem pod stresom, piska bolj, sicer pa ves čas. Kako je pa tvoj sluh?

Slavka: hvala bom poizkusila  :-[

Agnes: kot sem ti napisala meni pred jemanjem AD-jev sploh ni nikoli piskalo. To noč sem malo spala, ker mi je to piskalo...sem mislila, da mi piska samo v desnem to noč mi je tudi v levem...V navodilih od AD-jev piše, da povzročijo tinitus...jemala sem jih 2 tedna in sedaj je 2 tedna od kadar sem jih nehala. Po kolikem času izvenijo stranski učinki po prenehanju jemanja AD-jev? Od takrat, ko sem jih nehala jemati slišim zelo čudno kot da bi imela zamašena ušesa...

Aha, potem je najina težava nekoliko drugačna, čeprav je zoprna. Meni piska že od prej, preden sem jemala ADje. Pa še slabo slišim zapovrh. Kako je s stranskimi učinki pri prenehanju jemanja, ne bi vedela. Morda je najbolje, če prebereš teme v zdravilih. Upam, da ti tole zvenenje hitro mine. Drži se!

pred kratkim sem bila pri ORL-ju zaradi tiste vrtoglavice, ki sem jo imela avgusta.
kot sem napisala sem si ko sem imela 4 leta perforirala desni bobenček z palčko za ušesa.
otorinolaringolog mi predlaga timpanoplastiko ker se mi takra bobenček ni popolnoma zacelil.
ADG : desno blago konduktivno izgubo pri govornih frekvenca od 15 do 25 Db ( kaj to pomeni? )
Ty: desno krivulja B z prevelikim volumnom (???)

Ty je po mojem timpanogram. ADG pa meri sluh oz. pove, v katerem območju ne slišiš. Kaj več ta trenutek ne vem povedati.

Hvala vseeno Agnes  :happy:

Še pet tednov in pol imam do pregleda. Po eni strani že kar komaj čakam, da mi povejo, pri čem sem, po drugi me kar par precej stiska in muči.

V službi sem neuradno izvedela, da mi ni treba skrbeti, da naj bom še tako pridna, kot sem bila do zdaj. Ne upam si preveč pričakovati, da ne bom razočarana in potrta, če se bo izteklo drugače.

Včeraj sem dobila pismo mojega profesorja s fakultete, ki je legenda na našem področju. Zelo je pohvalil dva učbenika, ki sem ju uredila. Včeraj sva se tudi srečala na predstavitvi. Večer je bil prav prijeten, dijaki in učenci so me pa zelo presenetili z navdušenjem in energijo, s katero so izpeljali predstavo.

Sicer sem utrujena, naveličana piskanja v ušesih. Močno me žalosti, ker se bliža december, čas družinskih praznikov in druženj. Takrat še bolj občutim samoto in osamljenost. Zaradi sluha in drugih primankljajev si ne upam navezovati stikov, še bolj pa me je strah bolj intimnih - v smislu prijateljstev in partnerstev.

agnes...ti to piskanje slišiš samo ko si v popolni tišini? Jaz ja...drugače se ne obremenjujem preveč...pa imam druge vsiljive misli ki mi gredo na živce pa se s tem piskanjem niti ne ubadam...meni tudi piska moja babica je rekla da enemu našemo sorodniku tudi...samo če bo to pač bom živela s tem...kot je rekel moj dragi, kako lahko živijo tisti brez ene roke, noge..itd...tako bom lahko tudi jaz...Vem,da ti ni lepo...nobenemu ni...jaz razmišljam, da je to samo trenutno in da lahko s časom izgine...sem s tabo in upam, da bo vse ok  :rozicodam:

Hip..hip...hurej  :wav:

Agnes  :rozicodam:, vidiš kako si cenjena, zato ne razmišljaj o tistem, česar nimaš, temveč gradi na tistem, kar imaš. Potem zagotovo pride tudi vse ostalo... :oki:

Agnes  :oki: vse se odvija v pravo smer!
Zaupaj vase!

Glede službe je torej trenutno OK. Sem že prej omenila, da te očitno cenijo. In to je glavno.

Glede decembra te pa čisto razumem; imam vsako leto krize, s tem, da je prejšnja leta nekako še zneslo, ker sem med prazniki precej delala preko študenta in je potem še nekako bilo za zdržati. Letos bo pa kriza po mojem. Samo bomo mogli zvoziti, ni druge. Mogoče se pa tukaj kaj zmenimo za kako silvestrovanje ali kaj podobnega.

Hvala vsem za lepe misli. Mantram pozitivne afirmacije in upam na najboljše.

Ringalori, to bi bila super ideja, tale s silvestrovanjem.

Agnes, zelo sem vesela zate.  :clap: :clap: :clap:
Ves čas spremljam tvojo temo in te berem na blogu - prepričana sem, da tvoji dobri časi prihajajo. Samo zaupati moraš!

Hvala lepa, Melita  :rozicodam:, za tvoje besede.

Čestitke tudi z moje strani, Agnes in vse dobro za naprej. Pomojem bomo mnogi s foruma držali pesti, ko boš imela pregled.  :rozicodam:

Betka, hvala lepa  :rozicodam: Zelo prijazna si   :zardevam:

Zadnje čase mi gre kar dobro, če odmislim piskanje v ušesih in dejstvo, da slišim slabše. Imela sem dve uspešni predavanji, na podlagi katerih so mi ponudili sodelovanje pri reviji in pri projektu izobraževanja učiteljev. Poleg tega sem prevedla še dva filma za Liffe in še nekaj jih bom samo podnaslovila. Nekaj dinarčkov bo. Ena firma mi je še vedno dolžna kar 1500 €, zavarovalnica pa zavlačuje izplačilo zavarovalnine za avto, ki je bil ob prometni nesreči totalka. Skratka, kar nekako gre. Ampak vendarle me je ves čas strah. Česa, ne vem. Strah me je, kaj bo, kaj se bo zgodilo, kaj me še čaka, kaj, če ne bom obvladala reči ... Strah me je pregleda  in kaj bodo ugotovili. Kaj, če bo potrebna operacija? Pa bojim se samote, pa osamljenosti, pa praznikov. Pa vem, da je to nesmisel, zato se jezim nase, ampak  :( >:(

Agnes, očitno kar gre :), so dobre in slabe stvari, ampak nasplošno kar gre.
Glede one izterjave, premisli o pravni pomoči, drugače v teh časih po mojem ne bo šlo.
Kar se pa tiče negotovosti, te razumem; tudi sama sem taka, da se sekiram za naprej, samo se mi zdi, da se nima smisla, ker danes res ni nič več sigurnega. Veš, bomo zgurali, praznike in vse skupaj.
Jaz sem ravno cel ta teden že od nedelje doma, ker meni med prazniki ni za biti sami v LJ.

Jaz sem danes dobila izvide od CT-ja glede bobenčka, ki bi si operirala. Vse je bp. Tudi z srednjim ušesom je vse ok (to pomeni, da mi ni to povzročilo omotice, katere se mi vsako toliko spet pojavijo). Tako, da ne mislim it na operacijo...

Agnes  :rozicodam:, super ti gre   :clap:

Ti priporočam, da se ne greš našega "nacionalnega športa": sekiranja vnaprej, ker je brezplodno  :nehvala:. Edina stvar, ki jo je smiselno početi vnaprej je veseliti se  :)

In pri skrbeh je ponavadi tako, da, če jih imamo, prav prikličemo nekaj slabega in zagotovo gre potem nekaj narobe, če pa živimo ta trenutek in se ne obremenjujemo vnaprej, pa živimo bolj sproščeno in tudi manj slabega se nam zgodi.

Sicer se pa da vse uredit in zagotovo boš tudi ti dobro uredila tisto, česar te je sedaj strah.  :rozicodam:

Uživaj v plodovih svojega truda in znanja...naj ti bo še naprej lepo, brez tistih temnih oblakov, v katerih piše "kaj pa če..."  :unsure:

Asja87, super! Upam, da hitro najdeš vzrok slabosti in jih obvladaš!

Ringalori, jaz sem tudi doma, pri prednikih. Sami mi ni za biti med prazniki.

Slavka, hvala. Res se moram naučiti osredotočati se na pozitivno in na ta trenutek! Včasih mi gre, dostikrat pa ne. Včasih me kar kakšna anksioznost napade, pa sploh ne morem najti vzroka. Ponavadi zvečer. :S

Hvala vsem za podporo. Zlati ste.

Po dolgem času se ponovno oglašam v tej temi. Medtem sem veliko delala še na Liffu, pa na knjižnem sejmu. Oboje je bilo super, bila sem sicer utrujena, ampak sem se tudi precej družila in se imela kar v redu. V službi me niso sunili v rit, zaenkrat, kar je dobro :). Se mi je kamen odvalil od srca, verjetno se je čutil kak potresni sunek  ;D.

Sicer imam težave z neko prevajalko, ki mi očita napake. Nekaj sem gotovo zagrešila, cenim njeno angažiranost, ampak njen ton je za mene nesprejemljiv. Vem, da je to moj problem in moram narediti precej še na tem. Zaenkrat tudi ne vem, kako naj se s tem soočim.

Čez en teden imam pa pregled na ORL. Me je precej strah, po svoje pa tudi komaj čakam, da bo za mano in da mi povejo, kaj se dogaja.

Bravo Agnes,držim pesti zate  :rozicodam:
Da ti še jaz mojo zadevo napišem...veš, ki sem takrat pisala, da bi bi mogli narediti timpanoplastiko ker imam perforiran bobenček od malega oz. 20 let in da se ni zacelil...ok...pred 1 mesecem sem bila pri bioenergetiku in sem rekla, da imam težave z ušesi in je rekel ja, da vidi da desno ni vredu...ko mi je on delal kot da bi mi po teh ušesnih kanalih hodil...danes grem na ORL ker sem bila naročena, da vidimo kaj bo z operacijo...pogleda izvide in reče ok, da pogledamo kako je...in reče ''aha gospodična bobenček se je precej zacelil'' vidiš ti mene  ??? 20 let se ni in takrat mi je 2x trdil da je za operacijo sedaj pa je skoraj ok? ??? Tako, da sploh sedaj ne rabim operacije... Uglavnem, da ti povem z mojim piskanjem mi je dokaj ok..
Lahko se ti zdi glupo ma na tvojem mestu bi šla k kakšnemu dobremu bioenergetiku da ti pogleda malo ušesa, ker prisežem na boga, če mi danes doktor na OLR-ju to rekel, nebi verjela..oz. do danes zjutraj nisem...

Danes prosim držat pesti od 14.40 do preklica. Hvala lepa :).

Agnes, držim pesti. Danes je imela tudi moja kolegica kontrolo na ORL, s to razliko, da dopoldan.
Me pa veseli, da si toliko zaposlena (Liffe, knjižni sejem-sploh nisem vedela, da si bila tam, bi se oglasila pri tvoji založbi:))
Javi, kako se bo izteklo.
Kar se pa tiče bioenergetikov in ostalih; sama sem nekako bolj za uradno medicino, samo ko ta odpove, potem ni druge opcije.

Živijo, takole. Imam zmerno do težjo naglušnost in potrebujem slušni aparat. Ta teden grem po poskusni aparat, da se nanj navadim. 13. 2. imam naslednjo kontrolo, da povem, kako bom furala z aparatom. Hvala Asji, ringalori in nenazadnje tudi toji za podporo in lepe misli.

Pozdravljena Agnes,

Po dolgem času si končno uspela dobiti "diagnozo", tako da vsaj veš pri čem si. Upam, da boš dobila primeren aparat in se boš kmalu navadila nanj.

Srečno!

Melita, hvala  :rozicodam:

Tinitus je pa lahko posledica senzorinevralne naglušnosti, ki jo imam jaz. Seveda ni operabilna in se je ne da pocajtat z zdravili.

Hej,
vsaj veš, pri čem si. Premisli o Widexu ali Neurothu.
Upam, da ti bo dobro služil.
Srečno in javi se kaj:)

Agnes, že imaš aparat, kako gre z njim?

Ringalori, hvala. Jutri grem na Widex.

Betka, jutri grem vzet mero za aparat (vzela bom zaušesnega), potem mi ga bodo izdelali v 14 dneh. 13. 2. imam pa kontrolo.

Aha, tako, želim ti, da se aparata hitro privadiš in da ti dobro služi.

Hvala, Betka. Aparat dobim 8. 1. Nekako sem upala, da ga bom dobila še letos, da se bom lahko med dopustom privajala nanj. No, se bom pa pač med službo, nič hudega. Kontrolo na ORL imam pa 13. 2. Do takrat se moram že malo privaditi na aparat. Moram pa reči, da sem kar zelo žalostna in obupana. Saj vem, da ni konec sveta, če imam aparate, vem, da bom mnogo bolje slišala z njimi in bo kvaliteta mojega življenja mnogo boljša, samo vseeno, no. Upam, da se bom čimprej sprijaznila s tem. Najbolj mi gre na živce, da se očitno ne bom znebila tinitusa. Bljak. Tole piskanje mi bo najedalo do smrti. Naslednji teden nesem izvid iz ORLja moji osebni zdravnici. Mislim ji reči, da naj kar podaljšava tele ADje. Pa še za kak helex sem mislila prositi, da preguram tale december in privajanje na aparate. Saj vem, kako je s pomirjevali, ampak že sama misel, da imam zalogo in da lahko vzamem, če je sila, me malček pomiri. No, toliko za danes :)

Agnes  :rozicodam:

Ti prav verjamem, da rabiš nekaj časa, da se sprijazniš s tem, da boš nosila slušni aparat. Vendar, če pomisliš, ni to nek "bau bau", saj ti bo pomagal, da boš bolje slišala...Videti ga pa tudi skoraj ni. Frizuro si pusti malce daljšo in bo pod lasmi sploh neopazen.

Tudi moja mami je nosila slušni aparat in je bila z njim zelo zadovoljna.  :oki:

Torej naj tvojo žalost zamenja hvaležnost, da boš bolje slišala. Sprejmi slušni aparat tako, kot npr. očala, ki ti pomagajo, da vidiš jasneje in zmoreš zaradi tega opravljati svoje delo. Je zgolj medicinski pripomoček, ki ti bo pomagal k boljšemu počutju oz. kvalitetnejšemu življenju.  :rozicodam:

Sicer pa si v zadnje čase dokazala, da si super bejba, da si sposobna in cenjena od soljudi. Naj te to zavedanje spremlja tudi skozi december in vsakič, ko ti bo padla motivacija oz. ko se boš zalotila, da se te loteva obup.

You are great! :oki:

Hvala, Slavka. Zelo si prijazna  :rozicodam:

Draga Agnes,

razumem tvojo stisko. Vem, da rabiš čas, da se privadiš na to, da boš imela slušni aparat, vendar za večino spremem rabimo čas, da jih sprejmemo. Večino imamo ljudje take in drugačne zdravstvene težave, ki so nam takoj, ko začnemo z njimi živeti nepredstavljive, potem pa preteče nekaj časa, to predelamo, sprejmemo in gremo naprej.
Bodi fokusirana v to, da se ti bo kvaliteta življenja izboljšala, da ne boš več v osamitvi, v katero se večino naglušnih ljudi zateče, ker, tako kot si že pisala, enostavno ne morejo slediti pogovorom v skupini.
Boš videla, tudi 8. januar bo kmalu tukaj, pol pa nekaj tednov, da se aparata privadiš in, da ga pravilno nastaviš. Ko bo pomlad, boš že ko prava roža.
Ko boš zopet down, piši, da te podpremo.
Pa še eno rožico za eno super punco :rozicodam:

Hvala abcd  :rozicodam:. Zelo prijazno od tebe :)

Bom kar tole svojo temo uporabila, da vam voščim lepe praznike, čim manj osamljenosti, čim več dobre volje, energije za spopadanje s tegobami. Pa naj bo teh čim manj. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste spremljali tole temo, me spodbujali in mi pomagal z nasveti. Vse dobro!

Agnes  :rozicodam: lepe praznike tudi tebi. Želim ti, da v novem letu postanejo tvoje težave manjše, ter radosti večje; osamljenost naj si najde družbo in strahu naj se zmanjšajo (m)oči.  :pomezik:

Slavka  :rozicodam:

Jaz že besno odštevam do 8. januarja, ko dobim prvi poskusni aparat. Sploh si ne znam predstavljati, kako bo. In kateri aparat naj vzamem. Zdaj bom imela onega, ki ga v celoti krije sociala in ojača vse zvoke. Bom videla, kako bo. Sicer sem sama pri sebi ciljala na onega, ki zvoke okolja stiša, ojača samo govor, vendar je precej drag in si ga ne morem privoščiti. Govorila sem z gospo, ki nosi slušni aparat. Pravi, da bo v prvih dneh zelo zoprno. Upam, da bom zdržala. Sicer so pa tile prazniki precej osamljeni. Nikogar ni, nihče nima časa, vsi se družijo in dobivajo z družinami in družinskimi prijatelji, jaz pa izvisim kot razkuhan njok. Tudi za silvestrovo bom sama doma. Ni mi všeč. Upam, da ste vi bolje.

Pozdravljena Agnes,

Vedno ko berem tvojo temo se spomnim mojega očeta. Tudi on je imel depresijo in težave s piskanjem v ušesih, vendar so pri njemu to pripisovali hudim vojnim doživetjem. Imel je dva aparata, dobil ju je po 80 letu starosti in se nanju ni mogel privaditi, verjetno zaradi njegove starosti. Ko je dobil drugi aparat, je bilo poudarjeno, da bo moral v začetku vztrajati in sproti uravnavati jakost, ker je to tujek in se je potrebno nanj privaditi, kot se je npr. potrebno privaditi na zobno protezo ali protezo pri rokah, nogah...Prepričana sem, da si ti dovolj močna in vztrajna in se boš na aparat privadila.
Glede osamljenosti pa je tako, da tudi vsi z družinami nis(m)o vedno srečni, zgodi se, da je okoli nas precej ljudi, mi pa se v srcu vseeno počutimo same in žalostne. Truditi se moramo, da se sprejmemo sami, le na ta način si zgradimo mir in toplino v sebi. 

Če se prav spomnem se mi zdi, da ste se nekaj dogovarjali tu preko foruma, da boste silvestrovo skupaj praznovali? Mogoče obudite zadevo. Saj ni potrebno veliko - prostor, malce hrane, nekaj pijače in želja / potreba, da se skupaj skoči v novo leto...Če tudi to ne uspe, ti želim, da se ne bi počutila pretirano sama in vse dobro v novem letu...

Želim ti vse dobro.

 :oki: lepo napisano, Melita  :rozicodam:

Draga Agnes,

mislim nate, boš videla, da bo.
Ja, težki so ti dnevi, ko se vsi družijo, ti pa nikamor ne pašeš, vem, saj sva bila mnogo takih praznovanj sama z mojim mačkonom. Ko določene prepreke podreš, predelaš, takrat lahko začneš gradit naprej, saj hiša na trhlih temeljih ne stoji dolgo. Seveda pa je vse odvisno od tebe, kako stvari doživljaš, sprejemaš, se nanje odzivaš. Ko rabiš lekcijo in si jo pripravljen slišati in sprejeti, pride z njo tudi učitelj, ki ti bo to lekcijo dal... Menim, da ti bo slušni aparat dolgoročno pomagal tudi pri temu. STEP BY STEP, kaj pa je par mesecev proti večim letom težav in osamitve- na dolgi rok prav nič..
Vse dobro z uvajanjem aparata.
Želim ti, da v svoje življenje spustiš radost, ker z njo pride tudi veselje, boljše počutje, in še kaj.
SREČNO!

Agnes drži se,vse bo še dobro samo verjeti je treba v to .
Počasi se boš navadila na aparat,imela ga boš še rada saj ti bo izboljšal življenje .
Srečno !

lp

Hvala lepa za napisano  :rozicodam: Res ste prijazni. Saj se trudim v tej smeri, samo se mi zdi, da gre za en mušji korak naprej in dva slonova nazaj. Ampak saj počasi bo, a ne? Drugo leto pa gotovo.

Zdravo,
8.1. bo kmalu tukaj, tako da boš kmalu videla, kaj je imeti aparat. Ja, verjetno ti bo prve dneve moteče, ampak mora vztrajati. Upam pa, da si se uspela zmeniti še za kakšen aparat, za katerega je potrebno kaj doplačati; kolikor vem, so ti navadni zelo osnovni.
Glede silvestrovega; po mojem nas je bilo kar nekaj samih doma; bo pa drugo leto bolje, kaj naj drugega sploh rečem.
IN to leto pa mora biti naše!

V torek je še en dan D, ob desetih grem po slušni aparat. Nimam pojma, kako bo in kako bom to prenašala. Upam, da dobro. Pa še prehlajena sem kot zmaj, glavo imam pa tako, da mi jo bo razneslo.

Agnes zaupaj v to, da boš potem bolje slišala :-)
Za prehlad pa postelja, čajček, med in pasja toplina :-)

Danes sem dobila aparat - tistega, ki ojača vse zvoke. Prav grozno je, ker ojačano slišim vse, ampak čisto vse, celo zvoke česanja, smrkanje, požiranje sline ... Prav pošastno. Občutek je pa tak, kot bi imela fižol v ušesu. Upam, da bom našla čarobno formulo in bom lahko slišala, se znebila občutka, da ne morem funkcionirati v družbi in bo. Je pa zanimivo, da ko nimam aparata, piska. Ko ga pa imam, pa ne :). Ena dobra stvar je torej že :)

Agnes, v vsaki stvari je nekaj dobrega...samo, da ti rata....vesela  :wav:

Poskusi se zmeniti za preizkusno dobo za digitalni slušni aparat. Žal je to nadstandardni in ga je treba doplačati iz lastnega žepa, a ne ojača kar vseh zvokov hkrati, pač pa selekcionira, loči govor od hrupa itd. Je bolj znosno za uho. ;)

Agnes,

pogumno! Važno je, da si dobila aparat, sedaj se začenja učenje in prilagajanje. Verjamem, da ti je težko, da je danes ves ta "hrup" moteč, toda vsak dan bo boljše. Držim pesti zate.

Hvala :). Tele digitalne aparate sem gledala, pa so dragi ko žafran. Razmišljala sem o onih, malo cenejših, ki stišajo zvoke okolja in okrepijo govor. Ima kdo izkušnje z njimi?

Agnes, počasi se daleč pride. Pogumno naprej! :rozicodam:

Agnes, bo trajalo nekaj časa, da se boš navadila, verjamem pa, da ti je nevzdržno.
Srečno in javi, če si se kaj bolj privadila nanj.

Ojoj, sem šele danes videla, kak link sem dala, pa zdaj ne morem več popraviti. No, upam, da administratorji tole mojo napako lahko poštimate. Hvala vnaprej.

Tile slušni aparati se mi zdijo super. Veliko več slišim, bolje lahko sledim pogovorom, predvsem so pa ti manj naporni. Poštimala sem si tudi paket za telefon, ker lažje pišem smsje kot pa telefoniram. Direktor mi je v ponedeljek zagotovil, da imam službo za nedoločen čas. Kar je sicer super, nimam pa še pogodbe in prijave na Zavod za zdravstveno zavarovanje (tega močno potrebujem zaradi vseh pregledov za ušesa). Močno upam, da bo tudi plača malo višja, da si bom lahko privoščila kak oddih (na počitnicah sem bila ta zadnje po maturi). Proslavljala še nisem, ker nimam s kom.

Danes je očitno nekak težak dan. Šefica se je zdrla name zaradi napake tehnika, ker sta druga dva tehnika navedla napačen format, sem bila kriva jaz. Kao. Pa sem lepo mirno vse razložila, kako je bilo. Mene je pa zelo vznemirilo, zdi se mi, da ne bom mogla spati.

Na svoje pisanje na blogu sem dobila veliko pozitivnih odzivov, se mi zdi, da ljudje cenijo odkritost in vidijo, da stvar ni huda, če ti ne kompliciraš, pa jih ne muči potem toliko.

Sicer se malo nehala truditi s kilogrami; črtala sem samo sladkor in mehurčkaste pijače, jem pa veliko zelenjave in sadja, pa teža stagnira. Telovadim tudi 45 min na dan kar pošteno. Malo se sekiram, ampak ne vem, ali je to samo zaradi zdravil ali kaj, nimam pojma. Počasi bom tudi morala po recept za novo dozo zdravil, si ne upam prenehat z njimi (ja, saj vem, da je to potuha zame).

Še enkrat dajem gor link - KLIK (http://nezekbezek.blogspot.com/2013/01/naglusnost.html)

Včeraj sem imela spet kontrolo pri slušnem akustiku. Izvedela sem za cene boljših aparatov. Odločiti bi se morala v treh tednih (in v tem času tudi zbrati denar) do kontrole na ORL. Odločila sem se, da bom imela naslednjih šest let kar ta aparat, ki ga nosim sedaj, in v tem času privarčevala za kak boljši model. Počasi pa bo :D.

Agnes, kaj veš, morda se bo pa že prej pokazala možnost za nakup boljšega aparata...
Želim ti vse dobro in obilo mirnih dni...  :rozicodam:

Hvala, Slavka :). Saj se vsak dan sproti večkrat odločim, da se ne dam in da me ta 'hiba' ne bo pokopala. In da se ji ne pustim. Je naporno, ampak verjamem, da bo.

Imam pa dilemo: opustiti ADje ali ne? Sama se bolj nagibam k temu, da jih še nekaj časa pijem, ker me je strah, kako bo brez. Po drugi strani me je pa strah učinkov dolgotrajnega jemanja zdravil.

Hvala za mnenja že vnaprej.

Dokler so nam zdravil v pomoč da rastemo in se borimo, je jemanje smiselno in mogoče samo ZMANJŠEVANJE v dogovoru z zdravnikom ki nam jih je predpisal. Jemanje zdravil brez sprememba
v mišljenju in zivljenju pa je na dolgi rok slabo.

Hvala, Lost :) Brez zdravnika tako ali tako ne bi delala nič. Vem, da se moram odločiti sama pri sebi. In da zdravila sama ne pomagajo, če ni kvalitetne terapije. Oz. drugačnega dela na sebi.

Včeraj sem imela kontrolo na ORL in dobro slišim s temi aparati. Vsaj tisto, kar potrebujem. Danes sem šla še k proizvajalcu aparatov in jih dobila za vedno. Zadnje dni sem pa izredno žalostna in občutljiva - očitno me je šele zdaj prizadelo in bo treba izčutiti vso to žalost in razočaranje in ne vem kaj še vse.

Pozdravljena,

Verjamem, da se v tebi mešajo čustva, saj si po eni strani zadovoljna, ker ti aparati delujejo in dobro slišiš, obenem pa ti je težko in si žalostna, ker se soočaš s tem, da moraš te aparate nositi, kar te nenehno opozarja na tvojo težavo s sluhom.

Prav gotovo te prevzemajo tudi druga negativna čustva in dvomi, ker ne veš, kako bo vnaprej. Po moje je to povsem realno, saj se je zelo težko sprijazniti z lastnimi pomanjkljivostmi in sprejeti bolezen. Mislim, da je marsikdaj ključ našega boljšega počutja prav v tem, da se popolno sprejmemo, tudi z boleznijo. Seveda tega ne moremo storiti naenkrat, čez noč, pač pa potrebujemo čas v katerem si dovolimo tudi negativna čustva, kot je jeza, žalost, razočaranje....

Poskusi razmišljati v tej smeri, verjamem da ti bo čez čas lažje..., sproti se boš učila, se spoznavala in utrjevala misel, da funkcioniraš, tako kot treba in si popolna, taka kot si, kljub bolezni, ki ti povzroča probleme.

V kolikor te bo ta žalost predolgo spremljala, pa razmisli o psihoterapiji. Drži se!

 
 

Hvala za lepe besede, Melita

Bom kar v svoji temi nadaljevala, da ne smetim preveč z dodatnimi temami, podtemami, nadaljevanji ... Na aparat se privajam, vse mi je čudno in novo, se trudim, da bi se znašla, ampak gre počasi. Vmes se grem malo feng shuija s svojim življenjem in se trudim vztrajati pri svojih odločitvah. Pa so se spet pojavili panični napadi, utrujena sem kar precej in malo zmerno do pretežno zmedena, ampak se trudim. Spoprijateljila sem se z eno fejst tetko, s katero sva ugotovili, da imava prav grozno podobni zgodbi. In sva se precej pogovarjali, jaz sem malo vse skupaj podoživljala. Kar je spet en napor več, ampak je pa včasih se prav katarzično malo stulit  :jok:

Malo sem pa tudi ponosna nase. Zadnjič me je direktor nadrl zaradi nekega učbenika, ker mu besedilo ni bilo všeč. Sploh nisem prišla do besede. Sicer je na koncu rekel, da naj se potrudim tako, kot ve, da se znam. S tem me je malo potolažil, ampak mi je naložil še dodatno breme. Tako sem bila nervozna, da sem celo noč bruhala. Potem sem se v torek usedla, premislila, kaj je dobro, kaj ni dobro, kaj lahko naredim. Zdaj se trudim v tej smeri in poskušam odmisliti način njegovega govora z mano in se osredotočam na vsebino. To se mi zdi kar napredek.

No, to je zaenkrat to :D

Agnes  :rozicodam:

Seveda je napredek in zagotovo ne majhen.  :oki: Ko nas prevladajo čustva in se potem vklopijo še telesni odzivi, lahko nastane cela "štala"... Ko pa o vsem skupaj malo razmislimo, pretehtamo možnosti, pogledamo na zadevo iz različnih perspektiv, pa se tudi čustva umirijo in s tem tudi naše telo.

Ne pravijo zaman, da prvo "dvakrat globoko vdihni in izdihni, ter preštej do 10".  :oki:

Ja, osredotoči se na vsebino in razmišljal o tem, kako ti bo dobro opravljeno delo dalo občutek zadovoljstva....tebi, ne direktorju....njegovo zadovoljstvo naj bo zgolj stranski učinek tvoje uspešnosti  :)

 :oki: :oki: :oki:

Po dolgem času se spet malo oglašam v tejle temi. Verjetno moje pisanje ne bo imelo več veliko s prvotnim naslovom, ampak dobro, ne bi rada drobila tem.

Na slušne aparate sem se že kar navadila. Nosim jih v službi, ko imam kake pomembne sestanke, ali ko se s kom popoldne dobim. Šla sem tudi na koncert in preživela  :sesmejem: Slišala pa tudi tisto, česar ne bi bilo treba  ???

V službi je še kar napeto. Začenja se sezona učbenikov, od katere smo kar precej odvisni in smo vsi pod stresom, slabovoljni in napeti. Zato se pojavljajo napake in pomote in se grdo gledamo. Sama pri sebi poskušam analizirati napake in če ugotovim, da sem res jaz zafrknila, si poskušam odpustiti in si dopovedujem, da se ne bo svet podrl. V vsakem primeru poskušam analizirati, kje je do napake prišlo in potem to odpraviti. Ravno danes sem imela en tak primer. Upam, da se bo odfrknilo. No, se bo že, ampak upam, da na lepo in tako, da bo prav.

Precej se družim z eno super tetko, s katero sva se precej zbližali in postali prijateljici. Z njeno pomočjo se tudi učim dobrih odnosov; predvsem pa cenim pri njej, da je z mano iskrena in odprta. Res sem vesela, da sva se našli.

Ker se je končno začelo lepo vreme, bom spet začela več hoditi na sprehode in telovaditi zunaj, so se pozimi malo hlače zožile :).

Odločila sem se, da bom šla na polovičko ecytare (torej 5 mg) in vztrajala nekaj časa tako.

To je za danes vse :) Lepo se imejte.

Agnes, odlično ti gre  :oki:

Hvala, Trzinka.

Živijo, že dolgo nisem nič pisala v tole temo, vidim. Na slušne aparate sem se že kar navadila, tako da gre. Najboljše pri celi zgodbi okoli aparatov pa je, da utišajo piskanje v ušesih. Slavka je na fb objavila super članek o tinitus, pa ga bom objavila še tu, morda bo komu pomagal - klik (http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2013-6/70/).

Lepo se imejte!

Spoštovani, na ta forum sem se prijavila zaradi Ronje? oz. 'Že tetjič na tleh iz avgusta 2011.

Sama imam letos drugič probleme z ušesi (lani odmev, izguba sluha na desnem), letos pristik v glavi na levem ušesu. Drugače imam množico od spodaj naštetih simptomov že 4 leta, točno od kar sem se priselila v to stanovanje - kot tudi moji trije družinski sočlani.

Trenutno raziskujem možnost, da je za vse kriva plesen, oz. trosi in toksini. (glej http://mold-survivor.com/symptoms.html)
Nekaj od njih:

Chronic fatigue
Fibromyalgia
Multiple Sclerosis
Altered immunity and leaky gut syndrome
Fungal sinusitis
Multiple chemical sensitivity .....

Polega tega so plesni in toksini tudi pogost razlog za naglušnost in neplodnost. Zdi se mi, da je bilo v tistem prispevku 'Tretjič na tleh' omenjeno, da ima dekle konja (Ta simptom je menda pogost pri kmetih zaradi plesni v senu in silaži) - pa tudi, da ima problem z zanositvijo, kar je prav tako pogosto povzezano s plesnijo. 

Pišem Vam za to, da bi morda še kdo preveril ta možni vzrok več različnih simpotmov in bolezni in obvestil dekle....
Lep pozdrav, Valerija

Hvala lepa, Valerija, za tvoje sporočilo. Ronje že zelo dolgo ni tu, upam, da bo videla sporočilo oz. da ji ga bo lahko kdo prenesel. Zadnjič sem jo videla v Mostecu (sem jo pozdravila, pa se me verjetno ni spomnila) z vozičkom. Videti je bila pa tudi dobro.

Sicer pa - če je kdo med nami, ki ima te težave (optimisitčno, saj vem), bi bila tudi vesela.

Lepo je brati, da si se že privadila na slušne aparate, Agnes.  :rozicodam:

Nekaj malega sem pisala o svojih težavah.

TINITUS (http://nezekbezek.blogspot.com/2014/05/tinitus.html)

NAGLUŠNOST (http://nezekbezek.blogspot.com/2013/01/naglusnost.html)

Pisk, tinitus, depresija …

Gostje v oddaji Prisluhnimo tišini bodo tokrat glasbeniki, ki jih je na karierni poti zaradi prevelike izpostavljenosti glasni glasbi doletel tinitus – nadležen zvok in piskanje v ušesih. Vabljeni k ogledu oddaje, ki jo namenjamo svetovnemu dnevu sluha, v kateri bodo znanci z glasbenih odrov spregovorili o številnih izzivih, s katerimi se spoprijemajo ljudje s težavami s sluhom.

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175027026?s=mmc