FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav ! Zaupala bi vam moje težave. Upam da dobim čimhitrejši odgovor!
Sem Maksim, stara sem 14 let! Že kot 4 letna punčka, sem se srečala z psihičnimi težavami. Moja starša sta se za 1 leto ločila in takrat so meni živci popolnoma propadli...Atija sem pogrešala,mami je jokala cele dneve in meni je udarlo na želodec. Imela sem vsakodnevne bolečine,slabost,ni se mi ljubilo popolnoma nič. Odšla sem na ultrazvok želodca, bilo je super,šla sem na krve preiskave (naj vam povem da sem bila vsak mesec po 10 ur v bolnici na Bledu) in na krvni ni bilo ničesar. Otroška psihologinja je povedala, da je vse to na psihi. Leto pozneje se je stanje izboljšalo, in moja mami in ati sta bila ponovno skupaj! Postala sem tudi sestrica prelepe Kaje, ki sem ji dala ime po pesmi od Plavega Orkestra. Toda težave so se vrnile v 2. razredu OŠ. Sošolka je en krat bruhala v šoli,ker je pojedla nekakšno pokvarjeno hrenovko, in od takrat naprej sem dobila fobijo pred bruhanjem. Pravtako vam zaupam še en moj strah, upam da se vam ne bo zdelo smešno. Imam fobijo enako kot Johnny Deep in to je fobija pred klovni. Vem da ni ravno pogosta fobija, vendar mene jih je zelo strah, saj me spominjajo na posiljevalce, ki skrivajo svojo indentiteto za masko. Torej....Do sedaj imam nenehno fobijo pred bruhanjem in trebušnim virusom. Vedno si želim, da bi bila vsaj 1 leto brez trebušnega virusa, saj me vedno izčrpa in poplnoma uniči, saj imam strah pred tem in me napade panika. Pred kratkim so me tudi diagnosticirali z skoliozo hrbtenice (9cm v levo in 6 v desno)...vendar zaradi tega se ne sekiram, saj si z korektivno telovadbo zelo pomagam. Sedaj imam precej hujše težave, ker imam strah da vsakič ko mi je slabo ali bolečine v trebuhu ali če me sili na bruhanje da imam trebušni virus, a to imam tako pogosto, da se dejansko ne zavedam da so to le živci...Sedaj mi pa povejte če imajo ti simptomi kakšne veze z psiho? Bolečine v trebuhu,pogosta slabost,siljenje na bruhanje,mrzle roke,potenje,panika,srbeče lasišče,hitro bitje srca(imam zelo nizek pritisk, 77 skozi 43), omotica (včasih občutek da bom izgubila zavest), nespečnost,utrujenost,brezvoljnost,tečnobnost...Mislite da so to telesne težave? Naj vam povem da sem bila na pregledu in so rekli da je vse bp (urin,kri,želodec,vranica...) ali je to psiha?! Lani sem bila pri psihologu,ki mi je pomagala premagati strah pred vrtoglavico(dr, Filipič,ZARES SVETOVNA PSIHOLOGINJA) in 23.11.2011 jo imam spet in prav komaj čakam da jo vidim. Naročena sem na UZ abdomna. Prvič se mi ni videl noben organ,saj bi naj imela preveč zraka v trebuhu. Spet sem šla k svoji pediatrinji in mi je povedala da naj neham s temi problemi in da naj zaživim na novo! Me pa je povprašala kaj rada jem. Seveda sem ji povedala da rada pjem solatni kis,jem nutello,itd...in je rekla,da imam premalo želodčnega soka in se mi hrana počasi prebavlja...predpisala mi je Talcid. Povem vam tudi da skoraj vsak večer,preden grem spat jočem,ker se bojim,če je kaj narobe z mano in kaj bo prinesel naslednji dan. Ne morem dojeti da se dogaja to meni 14.letnici,ko še imam celi life pred sabo. Prosim pomagajte mii! Dajte mi bilokakšne nasvete da se končno teh strahov znebim in zaživim novo življenje! Rada bi spet bila nenehno v družbi in se nehala smilit sama sebi! Se opravičujeem za preveliko sporočiloo! ZARES VAM BOM HVALEŽNA ZA POMOČ!
Lepo se imejte, :jok:
Maksim.

Maksim! :rozicodam:

O tej temi je bilo že nekaj napisanega. Ti bom linkala to temo. Malo si jo preberi. Drugače pa se jaz spopadam z emetofobijo že od enega leta starosti. Tam nekje se mi je začelo.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8069.msg207603.html#msg207603

Poskusi si najti kaj iz teh zapisov. Se ti bom pa še jaz oglasila v tvoji temi, ampak si moram vzeti malo več časa, da temeljito preberem tvoj zapis, in da primerjam mojo in tvojo motnjo.

Se pa zadevo da vsaj omiliti, če že ne odpraviti, da se da dokaj normalno živeti.

Lepo bodi!

Maksim,

najprej pohvale, ker si se odločila napisati o svojih težavah na forum in kapo dol, ker si za 14 let zelo zgovorna in bistra.
Naj te najprej potolažim, če je to sploh kaka tolažba, da je najstniško obdobje eno najtežjih in včasih najbolj zoprnih v življenju. Človek se išče in prav je tako, seveda pa je to ravno tista faza, ko največ damo na to, kaj si mislijo drugi. Strah pred tem, da bi bruhali pred nekom drugim, da bi nam bilo slabo je tako skoraj logičen - kot vsaka druga fobija je le neke vrste prikrit strah pred tem, da bi se nam zgodilo nekaj drugega. Saj če bruhaš ne umreš, pa tudi nič takega ni, strah nas je pravzaprav ponižanja pred drugimi. Kaj si bodo drugi mislili, če bruhamo, kako bomo izpadli, kako nas bo sram, če bo kar naenkrat vsebina našega želodčka vsem na ogled in na voh (uh!) in to seveda ni prijetno niti za nekoga, ki nima nobene take fobije.
Strah pred osmešenjem v javnosti je eden najpogostejših strahov na svetu Maksim! Ga ni, ki ne bi imel tega strahu. Redki najstniki premorejo toliko dobre volje in samoironije, da se lahko smejijo sami sebi in ne zardijo, ko jim kaj spodleti. Verjemi, tudi najbolj samozavestni, lepi in pametni se bojijo, da jih drugi ne bi marali na tak ali drugačen način.

Res, kot si že omenila, slabosti, vrtoglavice, slabo počutje itd so lahko resnično simptomi anksioznosti. So zelo pogosti in seveda najbolj opazni. Vsak najprej pomisli, da je z njimi kaj fizično narobe, ker čutijo neke spremembe v telesu. Dejansko pa gre za posledico zaskrbljenosti in stiske, ki jo lahko doživljamo, tudi če ne gremo skozi kakšno posebej stresno obdobje. In jaz verjamem, da je odraščanje lahko že samo po sebi naporno, da ne omenjamo še vseh zahtev v šoli in družbi najstnikov okrog nas ... Kot najstnica sem imela veliko skrbi, čeprav me nobena ni tako zelo ovirala, da ne bi mogla spati :) Ampak mene je recimo skrbelo, da se mi bo vnel slepič, ko grem na kakšno potovanje. Pa grozno sem se bala, da ne bi kaj narobe bleknila in da bi me potem opravljali (sem precej zgovoren tip človeka  :sesmejem: ).
Jaz predlagam, da svoji psihologinji, s katero se odlično razumeta, poveš vse, kar si tudi tukaj, ker si ODLIČNO napisala. Vse od začetka, tudi to, da imaš verjetno že od malega nekakšno travmo odkar sta se starša takrat ločila. Verjemi, skoraj ni človeka, ki ne bi imel kakšne travme iz otroštva in v resnici se da te stvari kar dobro predelati s pogovorno terapijo. Posebej v najstniških letih je pomembno, da imaš nekoga, s katerim lahko o teh stvareh debatiraš.
Za začetek je najboljše, če to daš "na papir". Podobno kot si tu opisala, opiši tisto leto, tisti dogodek od začetka do konca s svojimi besedami. Lahko jokaš zraven, spomni se vsega, kako je bilo hudo. Spomni se tudi česa lepega od takrat. Premisli, kaj je na tem takega, kar se ti zdi, da te sedaj še vedno preganja. Te je strah, da bi te zapustile pomembne osebe v tvojem življenju? Te je strah biti sama, karkoli. To vse izpiši na papir na dolgo in široko. In spravi v eno mapico. Lahko jo pokažeš psihologinji in se pogovorita o vsebini. Moj predlog za zapisovanje spominov ni zato, da bi zdaj podoživljala težke trenutke in obujala grde spomine, zaradi katerih se počutiš samo še slabše. Pisanje o neprijetnih dogodkih je lahko neprijetno. Vendar pa je veliko lažje, ko občutke in spomine ubesediš in jih preliješ na papir. Zdijo se bolj oddaljene, malo manjše, malo lažje, kot če jih premlevaš samo v glavi, kjer so zavite v eno ogromno težko, temno meglo.

Tudi o tem, da zvečer jočeš, se pogovori s psihologinjo. Jasno je, da je vsak nov dan lahko izziv, če se bojiš določenih stvari. Ampak vse to se da zelo dobro premagati, če se seveda o tem pogovarjamo in delamo vaje iz kognitivne-vedenjske terapije. Predlagam, da si kaj prebereš o tej terapiji in se pomenita tudi s psihologinjo. Bistvo pri kognitivno-vedenjski terapiji (to je samo bolj strokovni izras za miselno + vedenjsko terapijo, ki deluje na spreminjanju naših negativnih misli in vedenja v pozitivne) je, da delamo vaje, s pomočjo katerih se naučimo pozitivno razmišljati in premagujemo težavne situacije z različnimi tehnikami (sproščanje, premagovanje izogibanja s postopnim izpostavljanjem itd. ). Zveni kompicirano, ampak ni! Vsak to zmore, samo imeti moraš pravega terapevta. Vprašaj psihologinjo, če bi ti lahko dala nekaj takih vaj, da jih skupaj predelata, če pa ni usposobljena za KVT, naj te napoti na kakega psihoterapevta ali psihiatra, ki to zna. Obvezno se pogovori o tem tudi doma, skupaj s starši se odločite kako in kaj, sploh je to pomembno, ker so nekateri psihoterapevti plačljivi in precej dragi! Tako da se pomenite skupaj, kako naprej.

Maksim, vse težave z anksioznostjo se da odpraviti in živeti čisto normalno (tudi z njimi!) naprej! Samo nič ne obupaj, NIKOLI nikoli ne vrži puške v koruzo! Ta forum je poln ljudi, ki živimo z anksioznostjo, jaz imam npr. panično motnjo že dolgo let, pa smo uspešni, pridni, delovni, zanimivi, prijazni in dobri ljudje. So obdobja in momenti, ko je res težko, ampak to je vsakemu človeku. Ker pa je res, kar si napisala, da imaš še cel lajf pred sabo, je pomembno, da razumemo, kakšne so te naše težave, in da poiščemo tudi pomoč zanje. Tudi če traja dolgo časa, da jo najdemo, vedno je neka rešitev! Ko pa si pomagaš, lahko pomagaš tudi drugim, ker jih dobro razumeš.
Uf, evo, si našla nekoga, ki še huje bolj na dolgo piše kot ti :)
Oglasi se še kaj, obvezno potem, ko obiščeš psihologinjo OK? Ostani tu z nami, si v dobri družbi. Boš videla, da bo šlo na bolje, mi te bomo pa spodbujali.

Pozdravljeni dekleti!!! Se opravičujem ker nisem opazila vajine objave prej,bila sem precej zaposlena z šolo. Prebrala sem vajine odgovore in se vama zares iskreno zahvaljujem!!!!! DaMa zares sem ti hvaležna da si si vzela čas in napisala tako lepo prispevek,naj ti povem da sem se ob branju precej pomirila. No želim vama malo poročat o stanju.
Bila sem na drugem UZ abdomna v Fontani. Bilo je zelo zelo zelo težko,saj sem mogla biti od 0.00 zvečer vse do 17.00 ure brez hrane in biti samo na vodi! 6 ur nisem smela na WC in vama povem,da tega ne želim ponoviti,hehe. Prišla sem v ordinacijo,se vsedla in pripravila trebušček. Zdravnik je bil zares prijazen. Monitor je obrnil proti meni ker sem želela videti. Sprva je bilo vse temno,nato pa rekel vdihni in kar naenkrat so se videli vsi organi. Zares cool! Všeč mi je bilo! No skratka, sprva mi je pogledal mehur in sečevode in bilo je ok. Nato je pogledal obe ledvički,ki sta bile ok,primerne velikosti (11cm in 11,5 cm). Pogledal je žolčnik,na katerem se je videlo da sem zelo lačna. Z žolčnikom je bilo vse vredu. Z UZ je videl tudi peristaltiko,črevesje in želodec kar je bilo NEVERJETNO! Vse se je videlo tako lepo da nebi rabla it ne na kolonoskopijo ali gastroskopijo. Vse je bilo ok. Nato pa so se našli mali problemčki. Trebušna slinavka se ni videla zaradi meteorizma,ki ga imam že od rojstva (koliki). Na jajčniku mi je našel 22mm cisto,katera je rekel da lahko izgine že v roku 2-3 dneh ker bi naj dobila menzo (po 2 dneh sem jo dobila). Jetra sem imela precej visoka in še primerne velikosti. Vendar mi je na levem delu jeter našel kozmetično napako,nekakšno 1cm veliko znamenje,katerega morem spremljati vendar ga ne gre odstraniti. Priporočal je kontrolo čez 6 mesecev. Najbolj velik problem je bil pri vranici. Vranico sem imela nekoliko zatečeno in naj bi se 'zdravila'. Rekel je da sem imela pred 1-2 meseca nekakšno vnetje/infekcijo vranice in tega nisem vedela ter da se zdaj to zdravi. Ni razloga za paniko,je pa tudi priporočal krvne preizkave,ker naj bi se pri infekciji vranice izločalo več hemoglobina. Izvide sem dobila na dom. Pediatrinja ni rekla o tem nič samo rekla je naj neham jamrat kar me je razjezilo,saj si ne more zamisliti kako se jaz v tem trenutku počutim. Želela sem na krvne preizkave,vendar da vam povem je doma situacija GROZNA in mislim da je to razlog za moje psihične težave,namreč doma mamo ogromno problemov zaradi katerih se sekiram. Nihče doma se ne razume!!!!! Najhujši so prepiri med mojima staršema in babico. To so tako grozni prepiri zaradi katerih se meni meša in mnogokrat pobegnem od doma zato k svoji najboljši prijateljici ki me EDINA razume saj se sooča z enakimi problemi kot jaz. Doma nimam nikake podpore!! Nihče razen babi in sestra me ne podpirajo k tem da ozdravim. Sama z najboljšo prijateljico grem k psihologinji,kar tudi njo čudi. Z psihologinjo boma sedaj delali vedenjske sprostitve in moram k njej priti več krat da me uči tehnik sproščenja. Sama se že ukvarjam z meditacijo in tai chijem kar mi tudi pomagata. Ne želite si vedeti na koliko načinov sem že poskusila zmanjšati moje bolečine in slabost. Od limoninih sokov,tablet,jogurtov,diet,sadja...GROZA! Tudi danes me zelo boli trebuh zato ker smo imeli zares grozen prepir (že spet) zaradi katerega sem pobegnila,neutožno jokala in nihče se ne pogovarja z mano. Tudi to žeim da se neha,to ignoriranje,dretje in sovražtvo zaradi katerega se je moja družina že razšla! Groza res :( Situacija je res neprijetna. Tega tudi več ne morem. Hvala Dama da si mi zaupala svoje probleme.

Maksim! :rozicodam:

Veš kaj, dodala ti bom še link do ene druge teme, kjer z uporabnico Anjo oz. Alenko veliko piševa ravno o emetofobiji. Midve nisva več najstnici, ampak imava emetofobijo že od malega.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10196.msg257057.html#msg257057

Zapisi o emetofobiji se začenjo tukaj. Mogoče ti bo lahko kako pomagalo. Če utegneš, si preberi še najino dopisovanje.

Od kje si?

Bi lahko prišla v torek na skupino za samopomoč v Ljubljano? Lahko pride tudi tvoja prijateljica s tabo. Tam bom tudi jaz. Daj, preberi si malo glede srečanja:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10295.msg259462.html#msg259462.

Glede emetofobije: se ti je začela šele takrat v drugem razredu OŠ? Kaj pa prej, se prej nisi bala bruhanja?

Drugače je pa za mene izredno pomemben podatek o ločitvi staršev, ki je tebe zelo prizadela. Naj ti omenim, da je velika verjetnost, da je moja motnja (ne emetofobija, mogoče pa tudi) nastala, ker sem bila, ko sem bila stara malo več kot leto dni, ločena od mami, ker je morala iti v porodnišnico. Ker pa se je nekaj zapletlo, sem bila od nje ločena priblišno en mesec. Takrat sem bila pri stari mami, ki je zelo lepo skrbela zame, ampak jaz sem baje doživela grozen šok in po tistem sem začela imeti strahove...

Drugače pa bi ti rada napisala, da resnično nimaš vzpodbudnega okolja. Trenutno bi potrebovala podporo družinskih članov in ne bežanje.

Če želiš, napiši malo več o odnosih doma.

Hojla !  :rozicodam:

Sem prebrala tole skupinsko pomoč,na žalost se ne morem udeležiti ker sem iz Maribora in nimam veliko prostega časa,saj se pripraavljam na plesno tekmovanje ki bo 21.12.2011 v Koloseju Maribor. Ples je edina stvar ki me drži pokonci,saj ga treniram že 11 let.  :wav:

Ja res je,nimam podpore v okolju in krogu družine. Na moji strani je samo moja babica. Sestrca še je premala da bi razumela moje probleme,me pa zelo rada tolaži kadar jočem.

Naj vam prvo povem,da me sorodniki zelo radi pohvalijo,da sem bistra in pametna punca. Namreč sem edina v celotni generaciji,katera zna govoriti 11 jezikov (Znam slovensko,angleško,nemško,latinsko,japonsko,korejsko,kitajsko,indonezijsko,tajsko,špansko in italijansko), sem edina katera posluša Korejski pop v katerem imam tudi idola in sem edina ki hoče imeti japonskega fanta in živeti v aziji. Zelo rada bi postala potovalni agent po aziji. Vedno imam postavljen cilj do katerega imam namen priti! Vsi me imajo seveda za noro ker poslušam korejce. Za mene boljše muzike ni! Idola imam tam notri že 5 let,na žalost je zdaj odšel v vojsko in ga pogrešam. Zaradi te korejščine in korejske glasbe tekoče govorim korejsko. Zares je to edina muzika ki me pomiri!! Od 6 do 9 februarja grem v Paris na koncert od korejskih skupin,marca pa grem na SS4 v Milano. Sama zbrala denar!!!! In tukaj se problemi začnejo! Za vse to sem dala približno 500 evrov! Sama sem zbrala in tudi vse si pridobila od vstopnic,letalskih kart,hostlov..VSE! In z mano bi šla mama. Zaradi prepirov je rekla naj si najdem nekoga drugega ki bo šel z mano! To me je zelo razžalostilo ker si ne more zamisliti koliko časa,truda in dela sem dala za ta denar in da si to zareš želim videti! Sedaj pa nevem koga vzeti s sabo?!

Doma je precej velika stiska! Prepiri skoraj vsak dan med mano,starši in babico. Jaz stalno potegnem z babico,ker pri starših izpadem z grdimi žaljivkami kot so idealna bolnica za Hrastovec,psihič,fukjena,prizadeta,malo zmešana v glavi,nehalženica,šmrklja in tako naprej...to me zelo prizadene ker to govorijo brez razlogov. Klofute sem tudi že velikorat fasala. No težko vam zdaj vse tu razložim ker bi vam lahko iz tega napisala roman,v glavnem nimam NOBENE podpore polek babi!!!

DaMa...sem bila pri psihologinji in je dala še nadaljne zdravljenje. Zaupala sem ji vse probleme ki me mučijo in je rekla da boma zaj se več krat videli in se učili tehnik spročščanja in pozitivnih misli.

Hvala vama da vama lahko vse zaupam in zares tukaj se počutim v dobri družbi!
Lepo bodite  :-*

Tule delavnica v Mariboru http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=955&Itemid=1

Bravo Maksim, glede na vse, kar si napisala o situaciji doma, mislim da si ne samo pametna, ampak tudi zelo pogumna in odločena uspeti! Tega nikoli ne izgubi, ker ne glede na to, kako hudo nam je, VEDNO se najde pot iz tega. Vedno. In ples je prava stvar, ker pomeni tudi telovadbo, kar je ob slabem počutju zelo pomembno. Nas drži pokonci.
Drugače pa ne poznam sploh nikogar, ki bi govoril toliko jezikov, korejsko - huh, čestitke! To pa ni enostavno! Veš kaj, ni pošteno, da te je mama odpikala glede koncertov potem ko si toliko naredila, da bi šla. Verjetno je razlog v tem, da se njej ne gre, četudi ti je obljubila, pa je zdaj našla kakšen prikladen izgovor. Nikar se ne pusti tako odgnati. Za to si garala in če imaš cilj, ki ga želiš uresničiti, ga tudi boš. Počakaj na primerno priložnost (vsekakor ne, ko je mama razburjena) in ji povej, da bi se rada z njo usedla in se pomenila o koncertu. Bodi prijazna. Brez očitkov!!! Če ne boš takoj zaprla vsa vrata komunikacije. Samo usedita se, tudi če reče, da je zanjo to zaključena zgodba. Reci ji, da je zate pomembno, da se o tem vsaj pogovorita. Ko bo pripravljena poslušati, ji mirno povej, spet - brez očitkov, samo z željo, da bi te razumela - da si koncerta zelo želiš, toliko, da si sama zbrala denar in se potrudila. Pri tem si računala na njeno sodelovanje, ker brez nje pač ne moreš iti. In zato si žalostna, ker ti veliko pomeni. Daj ji točne podatke, kje to bo, kdaj, kako boste tja prišli, kje boste spali. Da ne bo mislila, da je to nek bavbav. In potem ji reci, naj premisli o tem, da se ni treba takoj odločiti.
OK? Ni treba takoj dobiti tistega "ja", bo že prišel.
Samo na prijazen način, ker s kreganjem in solzami ne boš nikamor prišla - očitno je pri vas stresa že dovolj. Tudi tvoja mama ima probleme, seveda, vsak, ki drugega ozmerja, ima vedno lastne probleme. Tako da četudi je grozno, da doma slišiš take zmerljivke, kot si napisala, jih obvezno spusti skozi eno uho notri, skozi drugo ven - ker ti nisi NIČ od tega slabega, ampak si talentirana, bistra, vestna punca in še plesalka.
Toliko zaenkrat, še se oglasi, te spremljamo in spodbujamo!!! :wav:

Hojla!!!!!  :rozicodam:

DAMa hvala za tvojo podporo!! Res že dolgo nisem slišala tako lepe pohvale!!!  :clap: Zares mi je všeč ko me nekdo tako pohvali in ceni moje delo in trud!
Ja res je težko znati toliko jezikov hkrati samo če se trudiš je zares lahko!  Vedno sem si želela dela in znanja iz Azije! Korejščino se učim že skoraj 5 let in se znam pohvalit da sem zares dobra! Zelo rada imam njihovo hrano,tradicijo in vse! Še v njihovo vero sem vključena! Zares upam da bom kdaj imela možnost obiskati Azijo.
Glede pogovora z mamo,danes sem jo prosila če se lahko v miru pogovoriva in sma se. Hvala bogu je bil pogovor v tišini,miru,samo med nama. Povedala sem ji kaj vse se mi zdi narobe da je storila in da me moti to kar je rekla o koncertu. Zares me je presenetilo kako mirno je odgovoraljala in to še z veseljem. Rešile sma probleme in postavili par pravil in spet se normalno pogovarjama.  :sesmejem:

Zdaj pa me spet nekaj zanima glede emetofobije. Sem mnenja da to ne bo tako zlahka odpraviti,saj je to strah iz otroštva. Prvo me zanima če kdo ve ali sedaj razhajajo kakšne trebušne viroze? Mama pravi da ne da sedaj je več viroz z vročino in kašljem. Namreč to mene moti,stalno se želim pozanimati če so kje trebušni virusi ker se jih želim izogniti. Tudi če vidim da kdo bruha ali mu je slabo se ga rajši izmakujem ker bi rada bila VSAJ 1 LETO brez tega!! Pazim kaj jem,česa se dotikam,pazim na higieno in že ko mi je slabo in še nekomu okoli mene me zgrabi panika da je to trebušni viurus in da sem se nalezla. Tega bi se rada znebila  :'( Čeprav je to res brezveze samo zares si želim ostati zdrava!!!!!!!! Danes je blo sošolki slabo v šoli in doma je celo bruhala in spet me je bilo strah ali sem se nalezla. Zares je to zame prava nočna mora...in s tem uničujem tudi druge..rada sprašujem mamo ali sem bolana vsakič ko mi je slabo...in to me zares MOTIIIII!!!  :o Tu bi res rabla pomoč :(

No res sem vesela da me tako spodbujate in spremljate!!! Če koga zanima lahko tukaj na mojem bloggu kaj prebere o mojih prispevkih v raznih jezikih.  http://vemnapisempoznam.blogspot.com/ hvala vam !!
Jutri že imam prvi plesni nastop tako da držite pesti!!

Hvala vam za vso pomoč! Se še slišimo ko odpišete!!
Čaw čaw  :wav: :-*

Odlično za pogovor z mamo, Maksim! V bistvu je to edina pot za reševat probleme - nekje začneš, en korak po en korak ... Pa se ena stvar reši, da lahko greš naprej itd. To, da sta se z mamo pogovorili in postavili pravila je čudovito. Naj se sliši še tako banalno, starši so večinoma pripravljeni z nami sodelovati, ker nas imajo zelo radi in nihče si ne želi problemov, vsi imamo raje mir. Tako da je umirjeno komuniciranje prava pot, tudi če se ti včasih zdi, da bi raje kričal (ne pelje nikamor razen v več konfliktov).

Glede emetofobije je na netu veliko, ti svetujem par linkov, ker znaš odlično angleško. Če česa ne razumeš, skopiraj stavek sem noter in ti bomo pomagali. V bistvu se jo rešuje skoraj kot vsako drugo fobijo. Najprej z razumevanjem, kaj ta fobija sploh je in kako te ovira v vsakdanjem življenju. Potem z učenjem prepoznavanja MISLI, ki te obhajajo, ko razmišljaš o fobični stvari (v tvojem primeru bruhanje) in nadomeščanje teh misli z bolj zdravimi, pozitivnimi mislimi. Seveda temu sledi tudi izpostavljanje, kar pa sploh ni lahko, ker je to tisti del, pri katerem se dejansko soočaš s strahovi v realnih situacijah. Emetofobijo se da odlično premagati. Je ena najpogostejših fobij pri otrocih in najstnikih in kognitivno-vedenjski terapevti imajo izkušnje s tem. Kaj pravi tvoja psihologinja?
Poglej si te linke:
http://www.emetophobia.org/ (http://www.emetophobia.org/)
http://www.emetophobiarecovery.org/treatment/desensitization-and-exposure-treatment.html (http://www.emetophobiarecovery.org/treatment/desensitization-and-exposure-treatment.html)

Hojla drageci moji!!  :rozicodam: Kak ste kaj ? Vreme se je fino poslabšalo ne da? Jaz tak zmrzujem,pravkar sem se pozdravila nadležnega prehlada,čeprav še malo kašljam  :o

Se ponovno opravičujem za pozni odgovor,spet je bilo ogromno zaposlitve z šolo in pripravami na nastop. Nervozna sem že zelo,saj je 21.12. že nastop v večji dvorani in opazovalo nas bo 700 ljudi!!!  ??? Koerografija je nareta,remix pripravljen,oblačila in animacije tudi,jutri še samo zvadimo in AKCIJA!!! Morem rečti da sta pubeca zares dobra,glede na to da imamo Adams family + Halloween remix..koraki zahtevni,od Michaela Jacksona do dup step. Midve sma pa prisrčni lutki  :-[ zares upam da bomo dobri!!! držite pesti!  :clap:

Stanje v družinskih odnosih se je zboljšalo,zaradi božičnega vzdušja.Vsi smo okraševali,pekli kekse,poslušali glasbo...Približuje se moj rojstni dan! (26.12.2011) in se že prav veselim . Tako da odnosi so vredu.

V šoli gre super,začasno imam odličen uspeh z 13 petkami! Hodim na SŠGT Maribor in boljše šole nebi mogla dobit! Imam super razred,super prijatelje,luškane sosošolce  :-* in precej nadležne učitelje. Torej šola tudi ni problem.

Zdravje še je edino kaj me moti. Zdaj me je strah da ko se je ohladilo da bi dobila kakšen trebušni virus  :'( Še vedno se trudim znebiti straha da če mi je slabo ali če me trebuh boli nebom bruhala in nimam trbeušnega virusa. Za cisto sem poklicana nazaj 18.1.2012 na ultrazvok jajčnikov,ker bi naj bilo nekaj drugega  :( Skratka,s tem se še obadam in mislim da se še bom en ljubi čas. Vendar kaj čem,nisem edina ki se obada z takimi problemi.

Lepo se imejte,lepe praznike :3
čaw pa poljubčeki  :P

Bravo Maksim  :wav:
odlično ti gre!!!
Nič hudega, če te je strah za zdravje in seveda drži, da nisi edina s temi težavami.
Hočem ti reči, da ne bo nič hudega, tudi če fašeš kakšen virus  :P To se pač zgodi, smo ljudje in včasih zbolimo, nam je slabo, VSEM se to dogaja, tako da ko te spreleti kakšna grozna misel na to temo, se samo tega spomni: pa kaj potem, če zbolim, saj sem že kdaj prej. In kaj je bilo? Nič. PRebolela sem in življenje je šlo naprej. Tako bo vedno.
Še trd oreh, naj te vprašam tole: kaj pa bi bilo najhujše, kar bi se lahko zgodilo, če ujameš kakšen trebušni virus? Kar napiši ta črni scenarij, da vidimo, naj bo črno na belem. Ne bomo ga dajali v nič, samo analizirali ga bomo z malo bolj realne plati, če se strinjaš. Vzemi si čas, lahko po alinejah napišeš, kaj vse bo hudega ok? :)

Hojla!!!! Prvo se opravičujem za pozen odpis in seveda vsem z malo pozno željo, SREČNEGA PA ČIM BOLJ ZDRAVEGA!!!  :wav:
Kak ste se meli za novo leto? Jaz sem se imela super! Na chritmas tripu sem bila za moj roj. dan in božič. Bilo je enkratno!!! Še za rojstni dan sem dobila Kim Heechul torto pri kateri sem jokala ko nora!  :-*
No stanje doma je boljše,vsi se nekoliko  bolj razumemo,kdaj pa kdaj pride do kakšnega prepira.  :o

Šola začasno super,še vedno odlična,predlagali bi me radi za zoisovo štipendijo!
Zdaj pa zdravje...jah, še vedno sem v precej velikih skrbeh. Še vedno dobivam grozljive napade panike,zaradi katerih sem že odšla domov. Namreč,en sošolec je samo en krat v razredu bruhal,drugi pa je bilo fejst slabo,zato sem se vstrašila da sem se nalezla. Že nekaj časa opažam da se slabo počutim po mlečnih izdelkih. Ali naj to spremljam ali je to kaj narobe?  ???
Bolečine v trebuhu so še vedno prisotne in me že konkretno motijo saj se bojim da imam kakšno rano na dvanajsterniku ali na želodcu. Boli me od zgoraj. Slabosti že počasi minevajo. Ali me to boli zaradi stresa ali je to telesno? PROSIM POMAGAJTE MI REŠIT ŠE TO  :'(

Super MHeechul!
Najprej naredi domačo nalogo iz mojega zgornjega posta. Potem počasi naprej :)

Ojla! Se opravičujem,čisto sem pozabila na nalogo! No se opravičujem če bo mogoče malo preveč napisano  :-[ .

1. Bojim se bruhanja,zato ker ne prenesem tega da ko bruham,da vidim to,da vonjam to, da se davim in goltam nazaj to kaj bruham. Zares me je groza. Dosti krat so me tolkli po hrbtu ker sem se davila zraven. Pa skozi nos mi je veliokrat šlo in nikakor se pol te kislobe nisem znebila. Ponavadi sem bruhala vsake 2 uri in nisem nič spala,panika me je bla pa nonstop sem se preoblačila. To mi je najhuje!  :jok:

2. Bojim se,da če kdo polek mene bruha,če se dotaknem predmeta ali osebe ki je bruhala da bi se nalezla in kaj staknila,ko se že tako trudim da bi bla čim manj brez teh viroz.

3. Ne prenesem gužve zaradi tega ker mislim da je okoli polno virusov in sem velikokrat doma.

4. Ne presesem bolečin v trebuhu,ker se bojim da bi zatem nastopila driska in bi se spet bala da sem bolana.

5. Bojim se ,da bi bruhala v šoli, ko mi postane nenehno slabo in se bojim da se mi bo kar naenkrat dvignilo pred vsemi.

6. Ful sem navezana na mamo,ker me pri slabosti edina zna pomirit,zato mi piše sms v šolo da me pomiri ko mi je slabo.

7. Kadar me črviči v trebuhu ali ko se mi spahuje,se bojim da mi bo 'vujdlo' in bi dobla drisko.

8. Kadar se mi spahuje,me boli trebuh,slabost,siljenje na bruhanje mislim da sem resno bolana.

9. Mama pravi da mene prebava jezi zato ker jem pretirano sladkarije in sem se medtem ko sem bila nervozna zredila za 5kg in baje naj bi bil to šok za želodec.

10. Vedno kadar mi je slabo se sprašujem 'ali mam virozo ali ne' ali pa 'kaj če bom bruhala'.

No to je to,tega bi se rada znebila! Upam da veste kak pomagat  :zvizgam:

Maksim! :rozicodam:

Precej podobno bi jaz napisala, če bi pisala...

Jaz ti žal pomagati ne znam, lahko pa ti kopiram odgovor, ki sem ga pred časom pisala Anji oz. Alenki v eni drugi temi.

Jaz ti bom napisala svoje izkušnje, kar pa ne pomeni, da bo pri tebi tudi tako, zato išči vse možne rešitve.

Jaz imam zelo hudo obliko emetofobije, in sicer že od enega leta starosti ali pa še prej. Skratka že od nekdaj. Ampak me ta fobija ni tako zelo ovirala dokler je bila v nekih normalnih okvirih. To pomeni, da sem se jaz izognila ljudem, ki so bruhali oz. sem se umaknila. To se v življenju nekako da obvladati in ni tako zelo moteče. Jaz sem določenim ljudem že povedala, da če bodo bruhali, jim jaz ne morem pomagati in konec. Jaz sem izredno dober poslušalec, sem sočutna, pomagam ljudem poi svojih močeh, ko pa gre za bruhanje, se umaknem. In to ni sebičnost, to je pač realnost. In ljudje okoli mene so to sprejeli. Pa saj nismo vsi za vse. Saj vsi tudi niso sposobni poslušati ljudi in se ukvarjati z njimi, kar pa sem jaz delala praktično že vse življenje. Tako, da jaz nimam VEČ občutka krivde, če ljudem ne morem na tak način pomagati. Ja, včasih pa sem mislila, da sem zaradi tega slaba oseba. :o

Se je pa pri meni zapletno, ker sem zbolela za eno oblliko OKM-ja in moja simptomatika se je kazala z bruhanjem, siljenjem na bruhanje, strahovi, da bom bruhala, hudo diarejo, bolečinami v trebuhu...

In to je postalo zelo moteče.

Nekako sem to imela kot otrok, potem pa je OKM izgubila na moči in sem živela čisto normalno življenje brez OKM-ja samo z emetofobijo, ki je bila stalno prisotna, ni pa ovirala mojega življneja.

To je trajalo kakšnih deset let, potem pa sem ponovno zbolela.

Takrat ni bilo nobene možnosti, da bi si lahko poiskala pomoč tako kot sedaj, ker so bile zadeve takrat še precej neznane. Takrat je oblika OKM-ja izbruhnila v najhujši možni obliki in se razvila še v agorafobijo.

Mojega življenja ni bilo več...

Sedaj približno eno leto hodim na psihoterapijo, jemljem Zoloft in začenjam spet živeti.

Jaz moje emetofobije ne razrešujem več, ker sem v vseh teh letih naredila cele študije okoli tega in iskala vse možne razlage. Vrtela sem se v krogu in nisem nič našla.

Meni je pomembno to, da ni več simptomatike, ki se je umirila z jemanjem Zolofta, sproščanjem, delom na sebi in psihoterapijo. V bistvu pa psihoterapijo uporabljam bolj za predelavo drugih napačnih miselnih vzorcev.

Pa še en podatek: jaz brez medikamentoznega zdravljenja ne bi uspela, ker je en del mojega OKM-ja bolj stvar genetike kot kaj drugega, ker sem potomka osebe, ki je imela bipolarno motnjo.

Maksim, tukaj sem našla še podoben zapis, ki je malo starejšega datuma. Preberi si ga, mogoče ti bo kaj pomagal.

Ena od možnih pomoči je tudi ta, ki jo je opisala Mira. Poskusi še ti.

Maksim, to, kar sem ti opisovala je moja izkušnja, ti pa poskusi, mogoče bo pa tebi uspelo.

Je pa res, da sedaj lahko s tem mojim strahom spet živim in ne životarim.

Smo različni in nikoli ne smeš obutati in iskati rešitev za sebe.

Lepo bodi in res upam, da bo tebi uspelo v celoti premagati ta strah.

Ojej, izbruhanega vsaj  ne goltaj nazaj  ??? to je za ven, ne pa za not.

Martinca, samo nekaj bom jaz napisala, ostalo pa naj pojasni Maksim! :rozicodam:

Verjetno Maksim ne dela tega in se je samo narobe izrazila. Glede na to, da jo je zelo strah, ne bi tega nikoli naredila. Najbrž samo ni znala prav opisati vseh tistih občutkov, ki jih pač doživljamo tisti, ki imamo smrtni strah pred bruhanjem.

Jaz vem, da sem se kot otrok dostikrat trudila, da mi ne bi bilo treba bruhati. In ko sem prebirala o teh strahovih, nam je vsem, ki imamo emetofobijo, skupno to, da dostikrat ne želimo bruhati, medtem, ko pa nekateri, ko jim je slabo, gredo raje bruhat. Jaz vem, da sta Nataša in moj ex, če jima je bilo slabo, vedno šla raje bruhat, še celo posilila sta se. Jaz tega nikoli nisem delala, ker me je bilo groza.

Maksim, samo kot zanimivost: če sem že mogla bruhati, je bilo meni lažje, če sem bruhala samo slino ali žolč kot hrano. Baje, da drugi ravno tega ne prenesejo, meni je bilo to lažje...

Kot sem napisala, sem jaz leta in leta ugotavljala od kje bi ta strah izviral. Sva tudi z mojo psihoterapevtko o tem govorili in prišli do ugotovitev, da bi to lahko bilo povezano s tistim obdobjem, ko je moja mami mogla iti roditi, jaz pa sem ostala s staro mamo, ki je bila zelo ljubeča in skrbna, ni bila pa mami. Tako sva bili z mami ločeni približno en mesec zaradi nekih komplikacij. In jaz sem baje doživela grozen šok, ker kar naenkrat moje mami ni bilo več.

Od tukaj naprej pa samo ugibanje: lahko, da sem jaz takrat v tistem joku in šoku tudi začela bruhati in sem pač to povezala s smrtnim strahom in grozo. Kaj se je v resnici zgodilo ne bom izvedela nikoli, ker sem bila premajhna, da bi se spomnila...

Lahko je bilo to, lahko je bilo kaj drugega. Skratka, jaz brskala več ne bom, ampak bom poskušala živeti na tak način kot takrat, ko sem bila OK ~ s strahom, ki je pa obvladljiv in v nekih normalnih okvirih.

Lepo bodi!

Janja, saj nisem nic trdila za ali proti, kaj je kdo. Jaz sem rekla samo, naj ne golta izbruhanega!  :zardevam: Kar pride iz zelodca v usta, to mora ven, ne pa da pozira nazaj dol ! To vendar ne gre, samo še bolj s tem še bolj razdrazis zelodec, ki se zaradi zastrupitve s hrano ali crevesnega virusa  ze tezko pomiri. Govorim iz izkusenj iz tega trpljenja, ker sem bila otroski zelodcni bolnik.

Hojla !!  :rozicodam:

Saj je vredu,nič hudega,narobe sem se izrazila! V smislu da goltam nazaj,sem mislila,da sem ponadavi bruhala ko sem imela poln želodec in ko se je začelo,sem bruhala tako ogromno količino da mi je tudi nazaj v želodec po grlu teklo. Tega zares ne prenesem! To je moja mora že od otroštva!  :o

Hvala za prispevke! Sem jih prebrala! Mnogokrat sem se že poskušala pomiriti z EFT-jem ko mi ga je babica pokazala in zares tudi deluje! No če vidim da kdo v filmih bruha me ni groza.

Moj strah se je začel,ko je moja sošolka v šoli bruhala nonstop in tega nisem prenesla cele ure. In vsakič kadar sem staknila virus,sem bila vedno najbolj boga,zato se probavam izumikat ljudem z virusom.

V svojem življenju sem davala skozi ogromno stisk in operacij! Bila sem tudi žalostna,ko je bila moja amam 10 dni v bolnici,ko je šla roditi sestrico. Takrat sem ogromno jokala in bila žalostna. Najhuje mi je bilo,ko je ata odšel strah od nas. Takrat sem začela dobivat prebavne težave. To je trajalo 1 leto.

Pri 6 letih sem mogla na operacijo sinusov in sem jokala po cele noči ker sem se bala. Pri 10 letih sem imela hudo nersrečo pri kateri sem po hribu zletela navzdol in so eni delavci pred mano vrgli kamenje in sem z rolerji padla na usta. Sprednji stalni zob mi je zbilo pri očesu ven,prizadelo je ogromni del mojega obraza. Samo od leve ustnice do očesa sem imela 48 šivov, zob so mi morali ponovno not vstavit, 2 meseca sem bila na tekoči hrani po slamici/cevki, dala sem skozi 2 operaciji na obrazu in dlesnih,kasneje pa so mi zob preveč not stisnili in so mi zlomili zgornjo čeljust. Morala sem it na operacijo,da so mi zamenjali čeljust. Še danes se zdravim z tem in verjetno me čaka še ena operacija. Vsi pravijo da sem glede tega zelo samozavestna in pogumna! S tem se namreč obadam že 5 let.   :( vendar en krat bo ne?

Ko bi bilo tako lahko tudi premagati emetofobijo kot sem to poškodbo! Danes me malo mantra slabost saj smo včeraj za mamin rojstni dan jedli narezke,bifteke,torte,čokolade. Vendar me je bilo spet strah da mam virus. To se moram naučit premagat!

LP,MAKSIM

Martinca! :rozicodam:

Saj vem, da si imela želodčne težave in vem, da ti je bilo hudo. Se mi zdi, da si me spet narobe razumela. Nič nisem kritizirala tvoj zapis, sploh ne.

Nekako sem pojasnila določene stvari, ki bodo mogoče prišle prav tistim, ki imajo tudi te strahove.

Lep dan ti želim!

Mislim pa, da ob vsem, kar opisujete, vsi prevec vzroka pripisujete psihi . Res je, da se razvije strah pred bruhanjem. To je druga stvar. TUdi za nekatere bolecine v trebuhu ne recem, da niso psihicne. Ampak pri driski in bruhanju in napadu slinjenja, pa mora bit nek razlog v zelodcu, kaj ce bi sli na pregled in ce bi vsaj v primeru te okvare v akutni zastrupitvi  jedli Linex forte ? Ali pa medicinsko oglje v tabletkah pri driski (vzame se 4 do 7 tablet , raztopljene v vodi skupaj, do 3 x dnevno za odraslega, preberte, koliko za otroka) , to se vzame, ampak ne dolgo, ker iz crevesja pobira dragocene vitamine. Govorimo o zastrupitvi zaradi hrane, zaradi crevesnega virusa ipd. Samo ne se pustiti bruhanju in driski, ne da bi jemali nekaj v pomoc, ker brezveze trpite dlje casa! Nihce ne more bruhati in driskat brez razloga, vedno je v taki obliki lahko virus, ali pa vnetje zelodca (v tem primeru treba odkriti vzrok), ali pa prevec hrane ali pokvarjena hrana, obstaja pa pri driskah vzrok tudi alergija na doloceno vrsto hrane. In to se vse lahko ugotovi.
To zdaj nima veze z emetofobijo, toda dobro je pregledati zelodec in prehranjevalne navade, mogoce imeti kaksno dieto. Naj zdravnik svetuje, ne pa da vas po hrbtu tolcejo med bruhanjem, ej jaz bi takemu še kaj naredila, ce bi se me dotikal, ko mi je slabo. Ja to bi me pa edino res na smrt ogrozilo.   ???

Martinca in Maksim! :rozicodam:

Martinca, najprej hvala za tvojo skrb in tvojo obširno razlago. Res si fajn punca.

Glede na tvoje zapise opažam, da je bilo s tabo precej hudo že, ko si bila čisto majhna. Žal mi je. Saj pri meni je bilo tudi precej hudo, ampak sem vsaj tistih deset letih, ko ni bilo simptomatike, uživala na
polno. :oki:

In sedaj spet prihajam do takšnega počutja. Ampak sedaj želim tudi osebnostno napredovati. V preteklosti so me motile nekatere stvari v zvezi s karakterjem kar pač sedaj poskušam korigirati s pomočjo psihoterapije.

In res bi bile te težave lahko povezane z vsem tem kar si ti opisovala. Ampak jaz nikoli nisem imela težav z želodcem, ker me tudi nikoli ni bolel. In tistih deset let je bilo vse OK.

Veš, to kar imam jaz, je pač OKM. Preverjeno. Tudi jaz prej tega nisem povezovala z OKM~jem. Jaz sem mislila, da imam pač socialno fobijo, kar pa ni bilo res...

OKM se lahko začne že v otroštvu. Potek motnje je nihajoč, ko se izraženost simptomov spreminja s časom oz. epizodočen ~ z obdobji brez simptomov.

Vir: OKM ~ Petra Jelenko Roth, dr. med. spec. psih. in prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med. spec. psih.

In pri meni se je zgodilo ravno to, da deset let ni bilo prisotne nobene simptomatike. Je pa emetofobija bila prisotna, ampak me ni ovirala. Tako kot je bilo kasneje.

Za lažje razumevanje bom citirala Trino.


Celoten prispevek se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,7542.msg204089.html#msg204089.

Martinca, in tisto, kar je označeno z drugačno barvo, se je pri meni dogajalo. Ampak včasih so bili ti strahovi tako zelo veliki, da pa sem res začela bruhati ali pa sem dobila hudo diarejo ~ doma seveda...

In v srednji šoli sem šla na pregled k otroški zdravnici, ki pa je naredila zaključek, da sem pač živčna in takrat je bilo to to. Nobenih smernic, nobene literature...

Potem, ko sem že obvladala določene tehnike sproščanja, je bilo tega vse manj, ampak še zmeraj sem s precej mučila. Sedaj, ko jemljem Zoloft in hodim na terapijo, tudi teh težav ni več oz. se še kdaj pojavijo, ampak precej poredko...

Maksim, res si imela kar precej stresorjev. In pri takih motnjah, kot jih imamo mi, je velikokrat značilno, da se lahko pojavijo TUDI kot posledica raznih stresnih dogodkov. Praviš, da imaš psihologinjo. Verjetno bosta delali na tej problematiki s pomočjo KVT tehnike.

Skratka, poskušaj si prebrati tudi tole knjigo. In se iz nje naučiti določenih trikov.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818.

Zaenkrat toliko!

Želim ti veliko uspeha!

Hojla Maksim, zelo podrobno in izrazito si opisala, česa te je strah. Super! Lahko greva po točkah, bom kar skopirala tvoj zapis in zraven odgovorila. To je le nekaj tehnik kognitivne terapije, s katerimi si pomagamo do bolj realističnega in manj neprijetnega razmišljanja.

1. Bojim se bruhanja,zato ker ne prenesem tega da ko bruham,da vidim to,da vonjam to, da se davim in goltam nazaj to kaj bruham. Zares me je groza. Dosti krat so me tolkli po hrbtu ker sem se davila zraven. Pa skozi nos mi je veliokrat šlo in nikakor se pol te kislobe nisem znebila. Ponavadi sem bruhala vsake 2 uri in nisem nič spala,panika me je bla pa nonstop sem se preoblačila. To mi je najhuje! 

Maksim, to je res grozno, verjemi, prav NIKOMUR ni prav vseeno, če bruha. To je ena taka neprijetna stvar, ki je nihče ne doživi rad prav iz teh razlogov, ki si jih opisala: kot prvo je vsakemu slabo, sicer ne bi bruhal, kot drugo pa bruhanje smrdi, pusti kisel okus v ustih, prazen želodec, itd. Tako da pač ne gre za nekaj prijetnega. Je pa to vseeno nekaj, zaradi česar ne umreš, zaradi česar te drugi ne gledajo postrani (ker se lahko vsakomur zgodi!) in NI NUJNO ZNAK, da si se z nečim okužil, čeprav je tudi to možno. Ni pa nujno! Maksim, misliš, da gre pri tebi za posledico kakšnega dogodka, ki te je prav posebej ranil ali zaznamoval - da ti je bilo kdaj tako zelo slabo in te je strah, da bi se ti ponovilo? Se mi zdi, kot da vedno misliš predvsem na en dogodek.

2. Bojim se,da če kdo polek mene bruha,če se dotaknem predmeta ali osebe ki je bruhala da bi se nalezla in kaj staknila,ko se že tako trudim da bi bla čim manj brez teh viroz.

Jaz si tudi ne želim viroze, nihče si je ne želi. Ampak zelo težko se je truditi, da je ne bi dobil. Kot prvo zaradi viroze ne umreš, je samo neprijetna. Kot drugo, če se "trudiš" je ne dobiti, samo pomeni, da se na veliko izogibaš krajem, ljudem in drugim okoliščinam, kjer bi lahko kaj "staknil". Na koncu se zgodi, da se samo sekiraš, da ne bi kaj dobil, v resnici pa ničesar ne preprečiš. To je velik del tvoje težave, ker te je strah skoraj vsega, kar je povezano z boleznijo oz. okužbo. Bruhanje pa je samo en simptom, katerega se najbolj bojiš, ker te je strah, da bi zbolela za kakšnim trebušnim virusom, zaradi česar bi potem še ti bruhala. Na to moraš tudi tako gledat. Glej, če je tvoja higiena normalna, boš zelo, ampak zelo zelo težko zbolela zato, ker si se dotaknila osebe ali predmeta osebe, ki je bruhala. Trebušnih virusov na splošno ni toliko kot virusov navadnega prehlada. Prej bi se okužila za kakšnim takim, da bi te bolelo grlo ali sinusi - te je strah tudi česa takega? Poleg tega lahko ljudje bruhakjo iz sto in enega razloga, ne samo zaradi virusne okužbe (slabost, rana na želodcu, stres, nosečnost itd.)

3. Ne prenesem gužve zaradi tega ker mislim da je okoli polno virusov in sem velikokrat doma.
Maksim, to je zelo pogosto pri nas, ki se nečesa bojimo. Izogibanje. S tem se ukvarja vedenjska terapija. Priporočam, da se o tem pogovoriš s svojo psihologinjo. Če želiš premagati strah pred gnečo in druženjem, da se ne bi česa nalezla, lahko poskusiš s postopnim izpostavljanjem. In seveda se naučiš sprejeti dejstvo, da enostavno NIMAMO vsega pod nadzorom, treba je sprejeti določena TVEGANJA v življenju. To ne pomeni, da hodiš po ograji mostu ali skačeš bungee, ampak da sprejmeš to, da ne moreš na vse vplivati in da če zboliš, pač zboliš in se s tem spopadeš, ko si bolan - ne pa da je celo tvoje sicer normalno življenje podrejeno strahu pred tem, da bi se okužil. Premisli o tem, koliko časa zapraviš za to in kako bi sicer živela, če tega strahu ne bi imela. Kaj je prva stvar, ki bi jo naredila?

4. Ne presesem bolečin v trebuhu,ker se bojim da bi zatem nastopila driska in bi se spet bala da sem bolana.
Tudi meni so neprijetne. In jaz sem se tudi zelo bala driske, ker je to pomenilo, da je nekaj narobe z mano, bala sem se, da bi mi "ušlo" pred drugimi in bi bila tarča posmeha. Ugani kaj: nikoli se mi to ni zgodilo. Poleg tega lahko z drisko zelo hitro opraviš. Jaz sem našla Loperamide ali tabletke Immodium. Rešile so me. Takoj so ustavile drisko in od takrat jih imam vedno s sabo, ampak jih že več let sploh nisem potrebovala. Zdaj vzamem kvečjemu kak Linex, če me gunca prebava. Ampak bojim se pa ne veZakaj, kaj pa bi se potem zgodilo? Kar naštej po alinejah.

6. Ful sem navezana na mamo,ker me pri slabosti edina zna pomirit,zato mi piše sms v šolo da me pomiri ko mi je slabo.
Mislim, da pri tvojih letih to ni prav nič nenavadnega. Da pa razmišljaš o tem, pomeni, da si želiš biti samostojna, kar je ODLIČNO  :oki: Prav nič hudega, če ti pošlje sms, to je super. Mama je le mama in vsi potrebujemo nekoga, na kogar se lahko naslonimo, ko nam je hudo. Ne skrbi, tudi sama zase boš lahko poskrbela, ko bo čas, pa še kdo se bo našel, ki mu boš lahko zaupala in te bo znal pomiriti ;)

7. Kadar me črviči v trebuhu ali ko se mi spahuje,se bojim da mi bo 'vujdlo' in bi dobla drisko.
glej točko 4.

8. Kadar se mi spahuje,me boli trebuh,slabost,siljenje na bruhanje mislim da sem resno bolana.
Ah, ampak ne prav vsakič, a ne? Pač se zgodi, da nam je slabo, da se nam spahuje itd. Zaradi tega še nismo nujno bolni, čeprav neka verjetnost obstaja, seveda. Ker pa hodiš na preiskave in ker delaš vse, kar se da, da bi prišla do vzroka in ti zdravniki še niso potrdili kakšne hujše nadloge, je verjetno vse OK :) In tudi če bi bilo kaj narobe, VERJEMI, da gre bržkone za kakšno lažjo zadevo, ki se jo tudi brez kakih večjih težav odpravi. Kar je z želodcem povezano, je večinoma vse precej lahko zdravljivo, tako da se ne bi preveč sekirala na tvojem mestu. Ker si skrben človek, bi šla k zdravniku in pravočasno odkrila težavo, če bi ta bila.

9. Mama pravi da mene prebava jezi zato ker jem pretirano sladkarije in sem se medtem ko sem bila nervozna zredila za 5kg in baje naj bi bil to šok za želodec.
Tvoja mama je bistra, veliko sladkorja res lahko škoduje želodcu in njegovemu ph-ju. Malo več zdrave prehrane, sadja, zelenjave, polnozrnatega kruha, semen itd, pa si zabeleži razliko. Spremeni prehrano - to je seveda prva stvar, ki jo lahko narediš pri težavah z želodcem. Zapiši, kaj ješ, opazuj posledice. In mogoče odkriješ kakšen vzorec.

10. Vedno kadar mi je slabo se sprašujem 'ali mam virozo ali ne' ali pa 'kaj če bom bruhala'.
OK, kaj bi bilo pa najhujše, če bi imela virozo ali če bi bruhala? Kaj je tisto, česar te je res strah? Hočem priti do dna tega strahu, ker ta je bolj površinski. Kaj pomeni zate, če bi zbolela?

Evo, spet imaš domačo nalogo :) KAr počasi! Odlično ti gre :rozicodam:

Draga Maksim,

moja težava je ta, da sem malce prelena za branje foruma in se premalokrat lotim branja novih tem, kot je tale.

Hecno, prav z fobijami in pretiranimi strahovi sama nimam kaj dosti težav, poznam pa zelo dobro dve zadevi, ki si jih omenila. !. bolečine v želodcu, ki niso organskega izvora in ko želodec dejansko ni prizadet v fizični obliki. Tu je povsem možno, da gre v resnici za tesnobo, ki pa se čuti v želodcu kot tiščanje ipd. sama sem to doživela v 1. letniku faksa, ko sem prosila osebno zdravnico, naj me pošlje na gastroskopijo, da vidim, kaj je z mojim želodcem, ker sem bila prepričana, da imam kakšno rano na želodcu zaradi obremenitev in sekirancije. Moj želodec je bil popolnoma zdrav in ob tej preiskavi so ugotovili, da nimam prisotne niti bakterije, ki rano povzroča. Torej šlo je za tesnobo. Hkrati sem se počutila kot nek hipohonder in istočasno pomirjena, da je z želodcem vse v redu. Ker je moja psiha zelo močen faktor pri meni in ker se lahko prepričam skoraj v karkoli (seveda pa sem proti čemu tudi hudičevo nemočna kdaj), sem s pomočjo avtosugestije in dopovedovanju sebi in pomirjanju same sebe prišla potem do tega, da so bolečine oziroma tiščanje v želodcu takrat izzvenele. Rabila pa sem vedeti, da je vse o.k..

Druga reč, ki mi je skupna s teboj pa je skolioza. Nekako nisem povsem dojela koliko si stara in ali si že prenehala rasti?
Sama se cm svoje krivine več ne spominjam, čeprav sem imela te podatke svoj čas v glavi, ampak bilo je tako, da so mi skoliozo odkrili eno leto pred malo šolo, torej nekje pri petih letih in devet let sem intenzivno telovadila, da bi jo na tak način lahko obvladivala. ta telovadba je super in ti bo vsekakor zelo koristila kot preventiva bilečin v hrbtenici itd. Pa tudi kot stranski učinek boš imela najbrž zelo lep trebuh oz. ga imaš, spominjam se, da se je meni videl kot nek tak zarisan trikotnik :) vendar sem sama poleg teh vaj, ki temeljijo predvsem na jačanju trebušnih pa tudi hrbtnih mišic, te prve pa so zelo pomembna opora hrbtenici, še intenzivno trenirala karate takrat. Sama sem potem na hitro zrasla in sem velika punca 175cm, kar pa je dejavnik tveganja za poslabšanje skolioze na hrbtenici in so mi svetovali pri 15 letih, da grem na operacjo hrbtenice, kjer so mi skoliozo ravnali. To se je zgodilo v Valdoltri, kjer imamo že dolgo vrhunske strokovnjake in operacija je tudi zelo dobro uspela (najbrž tudi zaradi izjemne prošnosti moje hrbtenice, ki je bila kajpada posledica moje telovadbe). Želim ti povedati, da vztrajaj pri vajah in telovadbi, ker se vsekakor izplača, pa če boš sfurala brez poznejše korekcije in op. ali z. Ne bo ti hudega, vse bo ok.

koiko pa si zdaj stara? si že nehala rasti? veš to telovadbo priporočajo vsem, ki imajo težave s hrbtenico.

Ne vem zdaj koliko človek lahko naredi z neko avtosugestijo pri hudih vsiljivkah in okm-u, ti pa svetujem, da se močno trudi tudi ob uporabi zdravil, da se nekako naučiš sama sebe pomiriti. sama sem si včasih, ko me je zajel kak hud strah ali panika z zelo pomirjujočim glasom prigovarjala "it's ok" in se z roko tapkala na območju prsnice in to sem storila čisto intuitivno brez kakšnega znanja o čemerkoli, pa je pomagalo malo. oz. dovolj, ampak moje tovrstne težave niso bile poudarjene. slišala pa sem tudi že za tehniko EFT, ki nekaterim baje pomaga. O tem pa naj se razpišejo raje poznavalci. Sama moram ta področja še raziskati in razmišljam resno, da bi jih, preden bi se zgodilo, da bi morala brez zdravil dočakati kak porod oz. predno bi zanosila. enkrat, ko bo čas za to.

Ostani mi dobro Maxim, pomagaj pa si na več možnih načinov. ne uporabljaj le enega, ostali čas pa da čakaš, kaj bo. V tebi so viri moči, spoznavaj paleto možnosti in najdi svoje rešitve. Takšne, ki so tebi lastne in bodo tebi pomagale. Žal pa včasih ne gre brez preizkušanja. Nihče se ni rodil že pameten in takoj v prvo trofnil prave strategije.

Srečno!

Maja

Aja še to: sama se tudi bojim bruhanja. Morda ne tako panično kot nekdo, ki ima tozadevno fobijo, ampak po bruhanju se vedno počutim sila bolno. Bruhala tudi nisem velikokrat. Pijem alkohola enostavno ne in vedno sem se čudila ljudem, ki se opijejo tako močno, da se skozlajo, kako da se ne počutijo tako sila grozno kot sama, če dobim kak trebušni virus in moram bruhati. Pa so mi drugi rekli, da pri lakoholu tega sploh ne čutijo tako. No enkrat mi je bilo zaradi hrane, ki ni bila ok grozno slabo in nisem mogla priti k sebi, zato sem se odločila narediti, kot mi je svetovala svakinja, češ, stopi si aspirin v vodi in ga začni piti in še predno ga boš spila, boš bruhala, ker je tako ogaben. Ker rešitve moje slabosti nisem videla v ničemer drugem, kot da to storim, sem to res storila. In res ni bilo prijetno bruhati. Je pa poznejši umik slabosti bil vreden, da sem to storila. Draga Maksim, bruhanje je pravzaprav reakcija telesa na nek neprimeren tujek v telesu, skratka, tisto, kar ne spada notri mora it iz telesa ven. Ni prijetno, ampak olajšanje pa nastopi potem. Bruhamo ne pogosto, včasih pa pač moramo (če se recimo zastrupimo ali staknemo trebušni virus, itd.) Ampak to vsak preživi. Saj potem pride k sebi. Če je strah res pretiran, pa ti bodo drugi svetovali, kako ga lahko obvladuješ, ker so kaj podobnega že izkusili.

Drži se in fino telovadi za hrbtenico. To bo gotov dobra naložba.

Maja

Maksim,

Jaz sem pri tvojih letih zadnje bruhala in od takrat nisem več... Me veseli da si se kar hitro začela z emetofobijo spopadat, jaz komaj zdaj pri svojih 25 letih ugotavljam da imam to bolezen saj prej nisem nikoli se spuščala v to zakaj mi je slabo in zakaj se tega bojim, ter zakaj se bojim tako grozno bruhanja...
Meni je slabo skoraj vsak dan in se s tem tudi spopadam ter probam kolkor tolkor normalno živeti... Amkak sem se odločila da bom tudi jaz premagala to, saj sem bila kar za nekaj stvari skoraj prikrajšana, čeprav moram priznat da sem pred drugimi zelo skrivala slabost in ko se je kam šlo sem z tabletami Reglan probala omilit slabost... Tudi priznam da sem od tablet že popolnoma odvisna saj ko jo vzamem mi je manj slabo pa tudi vem da mi ne bo slabo več ko bom tableto vzela....
Berem teme, ki mi jih je @Janja poslala in vidim da je res velikooooo ljudi z emetofobijo, z enimi sem prišla tudi v stik...Tudi jaz bom naredila nekaj na tem in upam da mi uspe....
Zanima me pa nekaj.... Obstajajo kake skupinske terapije za to fobijo kje v MB, jaz sem z okolice Ptuja in mi je lajžje priti v Mb kot pa v LJ, pa še strah me je da mi bo po poti...vsi vemo kaj.... :(

Lepo vas vse skupaj pozdravljem!
Sandra

En pozen pozdrav vsem skupaj! Zares se opravičujem za tako pozno pisanje,upam da še bom dobila kakšen odgovor. Namreš imam ogromno za poročat. Težave so se na žalost poslabšale iz dneva v dan,meseca v mesec,tedna v tedna dokler nisem mogla več nikamor sama in popolnoma izolirana od celotnega socialnega sveta.  :'( Slabosti sem imela vsak da tako močne,da so se mi kolena tresla,ledeno kožo sem dobila in oči so mi trzale. Prav vsak dan sem mami poslala 189 sms da me je dokončno pomirila,da nebom bruhala. Vem da se sliši sramotno a moja mama je moja motivacija. Včeraj zvečer sem imela tako hudo slabost,da sem se tresla in jokala 3 ure. Bilo mi je tako hudo,da sem celi čas jamrala ali bom bruhala ali ne. Zares sem imela tak refleks   v grlu da sem mislila da bom bruhnila,kar pa je zame seveda mora saj mam emetofobijo. Mislila sem namereč da imam kakšen virus,čeprav jih zaj ravno ni. :o tudi v tem trenutku mi je slabo in nič ne jem. No in odločili smo se,da damo temu konec. Mojo osebno zdravnico smo prepričali,da grem na Gastro-enedrološko ambulanto. Dala mi je napotnico in tja sem tudi šla. Bili so zelo prijazni. Izmerili so me 168 cm in obupnih 70 kg,kar mislim da je preveč. Zdraviku sem povedala VSE in ni me bilo strah saj sem pripravljena to končati! Rekel mi je,da mi lahko zagotovi da z želodcem ni nič narobe,saj bi drugače bruhala,hujšala,imela drisko,vročino,migrene, zato je to izključil. Moti ga edino ta cmok v grlu. Določil je datum 10.Maj 2012 in bom sprejeta za celi dan v bolnico za preglede.
PREGLEDI
- Gastroskopija (grlo,požiralnik,želodec,tanko črevo)
- Pregled blata
- Pregled urina
- Podrobnejši pregled krvi
- Pregled ščitniških hormonov
- UZ Abdomna
- EKG Srca

Seveda se pregledov bojim ampak hočem da je že en krat tega konec in da se to preneha, zato držite pesti zame,da bo vse b.p.
Sem pa tudi začela zdravljenje pri diplomirani prihiatrinji dr. Jani Škorjanc, pri njej imam termine skozi vso poletje na vsaki 1-2 tedna. Zares izjemna zdravica. Res se z njo da pogovoriti vse. Rekla pa je da imam možnosti OKM, rahle depresije ali ankcioznosti ter da so te slabosti psihičnega izvora. Zdravila pa me bo z domačimi nalogami in sistematiko. Upam da bo to kmalu konec ne, in da bom končno spet normalna punca.  :wav:

Lepo se imejte,upam da se še kaj slišimo.

Maksim

Maksim, seveda da boš!!!  :oki: Glej, vsak od nas je šel skozi precej slaba obdobja, pa smo se pobrali. Stvar gre malo gor pa dol, to je normalno, v vsaki taki epizodi pa se česa novega naučimo o sebi, se znamo boljše spopadat.

Lepo, da boš opravila vse telesne preglede, da bi te pomirili izvidi. Boš videla, da je vse OK. In tudi emetofobijo se da premagat! Tako kot druge fobije in paniko in anksioznost. Tako da ti kar pridno delaj s svojo novo psihiatrinjo, delaj VSE naloge, ki ti jih da, poglobi se vase in v to, kar ti pove. Beri o teh motnjah, vse, kar najdeš. OK? Mislim, da si zelo dobra borka in da sploh ni lahko to, s čimer se spopadaš. Pa zelo lepo, da si se spet oglasila, sploh ni važno, koliko časa mine - dobrodošla nazaj :)

HEY HEY spet jaz hehe!  :wav:

DAMa hvala za takšno pozitivno podporo!! Zares obožujem pozitivno energijo.  :rozicodam: Pregledi so se prestavili na 24. Maja ,ker sem dobila menstruacijo 10.Maja pa imela sem malo vročine ter alergijo pa smo se odločili prestaviti. Termine pri dr. Škoranjc že imam pripravljene in zdravljanje se je pričelo. Delam vse vaje pa domače naloge in zares se je lepo pogovarjati z osebo ki ima takšne izkušnje s tem in te popolnoma razume. Morem priznati,da so se mi slabosti poboljšale. Že 2 tedna mi ni slabo, normalno hodim v šolo, normalo jem, ne redim se , nimam napadov, ker imam že očitno posledice zdravljenja. Zares je super. Niti enega sms nisem poslala mami, nič ne jamram in vse je vredu. Res je da pride kakšni dan ko me glava boli pa slabo mi je še kdaj,samo ne tako pogosto. Bom poročala kako bo na pregledih. V pon. grem na strokovno ekskurzijo potem pa pridejo sorodniki iz Japonske pa bom trenirala Japonščino in Angleščino. Hehe to je vse za zdaj, lepo se mejte! Uživajte!  :P

LP, Maksim

Hura Maxim  :oki: :wav:

Ti kar poročaj, mi smo s tabo. Držimo pesti za preglede, drugače pa ti gre odlično, kar je najbolj pomembno. Še na boljše bo šlo, boš videla. :clap:

Lep pozen pozdrav vsem skupaj! Joj tak dolgo se nisem oglasila tukaj,se res opravičujem. No,naj vam povem da sem med temi meseci dala VSE skozi. Čisto vse kar je možno. Sedaj se že mesece zdravim pri profesionalni psihiatrinji dr. Škorjanc ki je SUPER. Imam jo skoraj vsak teden in delama zelo koristne vaje ki mi precej pomagajo! Sedaj sem na približno 25 % od 100% pri zdravljenju.Čaka še me hipnoza,zdravila,težje tehnike in soočanje,znam pa že sokratovo tehniko,stop tehnika,prepiranje z problemom,zaposlitev med problem...V glavnem veliko in je rekla da sem ena izmed najboljših pacientov ki dela redne domače naloge in sodeluje.

Bila sem pa tudi dva dni v bolnici na oddelku za gastro,kjer me je sprejel SVETOVNI zdravnik Dr. Dolinšek,eden izmed najboljših zdravnikov če mene vprašate.Povedala sem kaj je moj problem in so me napotili na krvne preiskave,LTT,blato,urin,UZ,EKG in Gastroskopija. Zdaj bom vse skupaj poročala.

Kri: Imela sem kanal ves dan v žili. Vzeli so mi 8 epruvet krvi in analizirali. Rezultat je pokazal da nič ni povišano,ne sladkor,nič holesterola, triglicerici,levkociti in tako dalje. Pokazalo pa je tri nove alergije in to je alergija na lešnike,arašide in kokos.

Urin: Vse super.

Blato: Vse super.

UZ: Vse je bilo vredu,razen tisto znamenje na jetrih še je vidno ampak se manjša. Zdravnica je rekla da ni nič hudega to in da je drugače moj abdomen normalen in deluje brez problemov.

EKG: Vse vredu.

Gastroskopija: Ena izmeh najhujših preiskav če mene vprašate ampak se da za preživet. Verjemite,res je neprijetno,ker cel čas rigaš in slina se ti dviguje ampak vse pokaže. Trajalo je 5 minut.Vzel mi je dva obrisa iz požiralnika,dva iz želodca, dva iz dvanajsternika in dva iz tankega črevesa. Nič ni bilo hudo narobe,malo več sline v želodcu in rahlo vnet požiralnik do meje normale.

LTT: Sem popila zelo sladko laktozo. Sladkor se mi je povišal prvih 15 minut kar je normalno,potem pa je naslednjih 45 minut začel padati kar je alergijo na mleko izločilo.

DIAGNOZA: Alergija,rahlo vnet požiralnik.
ZDRAVLJENJE: Brez posebnih zdravil, STROGA DIETA BREZ LEŠNIKOV,ARAŠIDOV IN KOKOSA.Pisanje dvenika in kontrola 15.11.2012.

Maxim, hvala, ker si se vrnila in podrobno poročala  :wav: :oki:
Ma samo da je vse v redu - pa vidiš, imela si prav, zdaj so ti našli alergije in lahko boš malo lažje zadihala, nič resnega ni! pač izogibati se moraš tem rečem, saj to so take stvari, na katere je veliko ljudi alergičnih. Tako da brez panike :)
Najbolj me pa veseli, da s svojo psihiatrinjo tako lepo delata. To je res lepo prebrati. Ti kar počasi napreduj, nisem niti za hip dvomila, da boš dobro sodelovala pri vajah. To so vse izkušnje, ki jih dobivaš za vse življenje.
Čestitam in seveda upam, da se boš še kaj oglasila in poročala, kako ti gre. Oddahni si punca! Vse je OK in bo šlo še na boljše.

Zdravo everybody! c: Kak ste? Long time no see.

Malo sem se želela oglasit kako ste. Meni se je na žalost emetofobija poslabšala :/ Upam da ste ok!

Lp!!!

Maksim

Hejla Maksim,

vse po starem, drugače pa se borimo vsak po svoje  :P :oki:
O, žal mi je, da slišim, da je zdaj malo slabše. Ampak saj te stvari gredo vedno malo gor in dol. Tako da naj te to nič ne potre! Samo glavo gor. Od oktobra do februarja se zelo pogosto stvari malo poslabšajo - samo poglej, kakšno vreme je, mi smo pa ful odvisni od teh stvari. Malo svetlobe, depresivno vreme, šola ali pa služba na polno, pa še prazniki pred vrati. Dokaj stresno je. Tako da ne skrbi, če gre malo navzdol, ker bo kmalu spet boljše!

Ojla!!

Jah maš prav ja  :happy: Meni so se zdeli tile meseci september,oktober in november tako grozni. Mislim ,na vreme se nikakor ne morem navaditi, zdaj pride malo bolj prazničen mesec pa seveda moj rojstni dan tak da bo malo veselja.
Ja res je, mamo tudi padce, jaz jih imam odkar sem vstopila v 2. letnik. No sprva še ni bilo tako hudo ker sem pogrešala svoje sošolce in sošolke,pa sem morala nadoknaditi ta izgubljen čas. Letos imamo nova pravila v šoli ki so šokirala prav vse. Pouk je bil pod 8.00 uro prepovedan,kar pomeni dlje časa biti v šoli. Sreda,četrtek in petek, KATASTROFA. Pouk od 8.40 do 15.00!! Zares utrajajoče in grozno. Ko sem videla urnik se mi je želodec obrnil. Tudi novo pravilo je UNIFORME, ki so ob zimskih časih zelo neprijetne za nosit (kiklica do vrha kolen). In seveda, najhujše pravilo 85% prisotnost. Sprva smo si mislili 'aha torej če imaš neopravičene ure ti gre prisotnost.' Ampak narobe. Letos je pravilo,da se ti procenti odštevajo za bilokakšno OPRAVIČENO (tudi zdravniško) uro. Misllila sem si 'O groza, kaj zdaj bomo še bolani hodli v šolo al kaj? ' In tak se je tudi dogajalo. Oktober ko je bil mesec virusov,smo imeli epidemijo streptokoka in vseh možnih viroz. Sama sem imela samo 2 bronhitisa. Vsi smo hodili v šolo bolani, še v Radence smo punce odšle z golimi nogami v kiklah in bile zunaj 8 ur ker smo predstavjale GTC Maribor. Groza res! Ampak šlo se je za prisotnost, ni bilo pomoči. No kasneje,so se meni te slabosti začele vračati. Vsak dan me je bolelo pod levo rebro, se mi pretakalo, tako hudo me je vedno sililo na bruhanje da sem si zamislila ' O bogec,vsak čas bom bruhnila,morem NA ZRAK! ' In to je bilo to. Skoraj vsak dan sem sredi pouka vprašala ali smem na zrak. So mi dovolili in včasih mi je pomagal,včasih ne. Vedno me je zajel tisti strah, kaj če bom bruhala sredi pouka,vsi me bojo videli in se mi posmehovali, wc-ja ni,ampak problem je da imam emetofobijo in bi naredila VSE da ne bi bruhala. Imela sem že tako izsušene ustnice,tako globoko sem dihala kot da se utapljam, nič okoli sebe nisem slišala razen svoj srčen utrip. Imela sem grozno ledene roke in potne, da ko sem se dotaknila lice od svoje najboljše prijateljice,jo je skoraj kap zadela. Takrat se je še ona prestrašila in prosila profesorje če smem na zrak. To se mi dogaja sedaj VSAK DAN, VSAKO ŠOLSKO URO! Groza res. Katastrofa! Včasih ji uspe me pomirit ampak nikoli čisto perfektno. No problem je tudi da sem se kar velikokrat izmaknila od problema. Ko je bila slabost tako neobvladljiva sem si rekla 'Naj gre vse skupaj nekam,jaz ne morem več,grem domov! ' Tako sem šla domov, prišla domov in takoj šla počivat da se pomirim. Se pa mi je enega jutra zgodilo da sem na avtobusu izgubila zavest. OBUP! Kar naenkrat in ko sem se zbudila sem bila na avtobusni postaji na klopci z najboljšo prijateljico in eno gospo. Prva stvar kar sem naredila sem bruhnila v jok. Veste zakaj? Ker sem vedela da ko bom prišla domov me bo čakala ali kazen ali pa dretje zakaj me ni bilo v šoli. To se je zgodilo sedaj vedno. Mama me je nadirala ko sem bila doma z vročino, izcedkom iz ušesa, slabostjo,...Bila sem bolna in ona se je tako razburjala na mene, da je en krat skupaj z očetom znorela, metala pohištvo po sobi, brcala, mahala pred mano, razbijala. Takrat sem se tako prestrašila da sem ob 23.00 uri  pobegnila od doma v gozd skupaj s sestrico. Tako sma se tresli in obe sma jokali kot zmešani. Takšnega straha pa še ne  :'( Vedno sem se razburjala na mamo, ko nama je s sestrico vzela stran internet zato ker je kera manjkala v šoli ali pa se branila. Sama kadi, gleda tv, spi in ji nikoli nič ne vzamemo stran. Sedaj sem že par krat manjkala in mi je res žal, ker mi je že prisotnost pod 85% že padla :( vendar je razrednik rekel,da si lahko to do konca šol. leta vse izboljšam. En krat se mi je v mestu desno koleno izpahnilo in se spomnim,da sta mi dve sošolki pomagali do mamine službe. Jaz pridem vsa v bolečinah in objokana da me boli in da hodit ne morem. Veste kaj je mama naredila? Pred vsemi sodelavkami se je drla na mene naj zginem v šolo in da si NE drznem manjkati. Sram me je bilo tako fejst da groza. Jokala sem in šepala do šole vse do 3. nadstropja! In kaj se je potem zgodilo? Sošolci in sošolke me vidijo z otečenim kolenom, profesor kliče rešilce, mi mobilizirajo nogo in popoldan urgenca. Tam sem šla na RTG in sem imela popokano vez popolnoma. Nogo em imela v bondaži od gležnja do stegna. Nisem mogla ne pokrčit ali prav hoditi. 2 meseca, nič telovadbe, spanje z blazino pod nogo in bergle. Ko sem prišla iz bolnice me mama sploh pogledala ni in se smejala,kar mi je poolnoma zlomilo srce. En čas se nisem sploh pogovarjala z njo ker me je res prizadela. Vsakič ko sem bila do sedaj bolana mi NIKOLI ni verjela in mi je grozila,da če mi zdravnik reče da mi ni nič in da sem zdrava me bo razbila. Do sedaj se nisem nikoli zlagala. Sem dobivala antibiotike,bondaže,tablete...In vedno sem končala popolnoma prizadeta. Sedaj te dni mi je tudi bilo ZELO slabo,ker se bliža 7-8 December in dobim menstruacijo. Ali je to res da lahko punce in ženske mučijo slabosti PRED menstruacijo? 1-2 tedna pred? Malo bi se rada sprostila da je ta slabost te dni posledica PMS da nebom mislila da je kaj resnega.  :o Nekateri mi pravijo da mi je slabo ker se ne prehranjujem pravilno. Zjutraj nikoli ne jem,ne jem malice in dejansko ne jem vse do 16.00 ure. Mogoče kakšno tablico čokolade pa malo vode in to je to. Potem se najem kosila,nič malce in malo večerje. Ali je to res da bi morala jesto 5-6 x na dan? Še posebaj zjutraj? Ker bi se naj kao prebava aktivirala in bi delala cel dan. Danes sem ravnokar zaradi slabosti dobila tablete nolpaza za 14 dni z kombinacijo Rutacid. Predlagala mi je tudi kakšen Persen za pomiritev. Je to vredu da vzamem? Imam pa tudi B-Kompleks vitamine za sprostitev. Ne spoznam se tako na ta zdravila tako da prosim en nasvet. Zanima pa me še, kako si vi pomagate premagati siljenje na bruhanje, napade slabosti ? Jaz res ne vem več kako. Mislim, sem pametna (pravkar bila 3. z skupino na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni) , plešem še vedno ( pred kratkim nastopala v planet tušu), ocene do sedaj so vse pozitivne, imam družbo.... Vse kar me moti je da ne maram več hoditi nikamor, kompliciram, jočem skoraj vsak dan, smilim se sama sebi...Strah me je ker mi mama grozi da me bo izpisala za 1 leto iz šole pa bom šla delat  :'( tega nočem. Moja mama me že čisto uničuje, pravi pa mi kako naj jo spoštujem pa se opravičujem. Nikoli se mi ne opravičuje , objame, pove da me ima rada. Vedno sem jaz kriva za njene bolečine v srcu in vse. Boli res  :'( Nikogar več nimam. Samo sestro in babico. Hodim k svoji psihologinji in še celo k ŠOLSKI psihologinji. Zares bi se rada rešla vsega tega :(( slej ko prej,preden me bo mama zares izpisala. Prosim če mi še en krat pomagate. Se opravičujem za daljše sporočilo.
Lep začetek Decembra vsem, uživajte med vikendom!  :rozicodam:

Maksim

Maksim živjo! :rozicodam:

Jaz ti drugega odgovora kot sem ti ga že v preteklosti napisala, žal ne morem napisati.

Moj odgovor se nahaja tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10048.msg269625.html#msg269625.

Moja emetofobija je še vedno prisotna, ni pa več moteča ~ tako kot je bila v tistem obdobju, ko sem zaradi tega začela izgubljati socialne stike in opuščati dejavnosti, ki so me pred izbruhom simptomatike zelo veselile.

Sedaj sem spet taka kot pred izbruhom simptomatike (v mojem primeru gre za OKM). Spet imam socialne stike, spet se družim...

V glavnem tako je kot je bilo prej. Strah pred bruhanjem je ostal, ampak o tem ne razmišljam več. Ko je OKM eskalirala, je bil ta strah pred bruhanjem kar naprej prisoten. Po cele dneve in povsod...

Sedaj tudi spet normalno jem. Ker prej nisem jedla zaradi slabosti. In pri meni slabost ni bila posledica tega, ker ne bi jedla. Pri meni je slabost povzročila, da nisem jedla...

Jasno, da to ni bilo najbolj zdravo, da sem jedla šele proti večeru, ampak edino na tak način sem TAKRAT funkcionirala. Žal...

Sedaj pa še nekaj o tvojem odnosu z mami...

To vsekakor ni zdrav odnos, ampak jaz o tem ne bi pisala, ker na tem področju na srečo nimam izkušenj. Zato ti predlagam, da se o tem pogovoriš s strokovno osebo.

Drugače se pa zavedaj, da si že ogromno naredila in še več boš. Trenutno si malo spet padla, ampak to se dogaja prav vsem.

Le pogumno še naprej in oglasi se še kaj.

Na katero solo ti to hodis, da morate pozimi imet kratka krila?  ??? Kaj pa plasc je dovoljen? Ne morem verjeti ! Taksno izpostavljanje mrazu in tudi taksno seksisticno obravnavanje po spolu (obveza imeti kratko krilce)  je zame resna krsitev pravic ucenca in osnovnih clovekovih oziroma otrokovih pravic! Ce je ze tvoja mati totalno zmesana, pa bi morali vsaj drugi starsi bit normalni in zahtevat pravico do normalne obleke, ne pa da se otroci prehladite!!

Pa taka en kurc psihologinja, DOLZNA je prijavljati vsako zlorabo, ce zanjo izve, ne pa modrovati v njeni pisarni!! In dobro ve, kaksno mater imas in je še do danes ni prijavila socialni sluzbi in ne policiji. Saj tvoja mati vendar hudo zanemarja svoje starsevske dolznosti!  Naj ta psihologinja raje pusti svoje delo in gre na zavod za zaposlovanje, ker je popolnoma usekana!

Ti pa vsaj zacni jesti malico ob 10. uri, nekaj mlecnega, vsaj kruh in pij vec vode!  :rozicodam:
Ne pij kislih sokov, ce imas te slabosti, ker ce si dobila Nolpazo, pomeni, da imas verjetno povecano kislino v zelodcu, zato jej cim manj zacinjenih jedi in preizkusaj, kaj ti odgovarja in kaj ne in tisto jej. Ce si tako aktivna, kot pravis, rabis vsak dan pojest nekaj mesa in sadja (ki ti ne skoduje), ker si še v dobi rasti in vsak dan malo vec mleka spij!  Upam da bos cimprej ozdravela,  matere se pa cimbolj izogibaj! 

Maksim, z mamo se res ne razumeta najbolje. :( Komunikacija je skoraj odpovedala. Ne razume tvojih skrbi in strahov , niti se ne potrudi, tako da ti seveda ne more nuditi opore in spodbude, ki jo potrebuješ. Grožnja s tem, da te bo izpisala iz šole je res popolnoma neprimerna in tega ji tudi ne dovolit. Konec koncev se lahko postaviš za svojo pravico do šolanja. Prosim, pogovori se o tem s svojo psihologinjo in šolsko psihologinjo. Tudi one se lahko pogovorijo s tvojo mamo, če bi te res hotela izpisati in verjemi, ne bo uresničila grožnje. Verjetno je tudi njej v interesu, da zaključiš šolanje in to čim bolj brez skrbi. Poslat te eno leto v službo ne bo rešilo tvojih strahov pred bruhanjem, če to mogoče misli.

Si ti svoji mami povedala, da imaš emetofobijo in kaj to je? Ji lahko kako to poveš, mogoče pelješ s sabo na obisk k psihologinji, da ji pojasni, kakšne strahove imaš? In da če reče "to ni normalno", da ji pojasni, da so strahovi lahko tudi iracionalni, da smo ljudje različni in da nekaj, kar muči nekoga, ne muči nujno tudi nekoga drugega, da pa ti zaradi tega trpiš in da potrebuješ podporo, tudi če se mami to zdi čudno ali smešno. Namesto, da bi ti dala zagotovilo, te peljala k zdravniku in ti rekla "vidiš, vse bo v redu", ti zagrozi, da te bo izpisala iz šole, če bo zdravnik rekel, da je vse v redu. To ne more biti ravno najbolj spodbudno, a ne? :( Mogoče tvoja mama samo potrebuje malo napotkov, navodil, kako naj ravna, kako naj se odziva. Mogoče rabi tudi ona malo spodbude, predvsem pa malo znanja in razumevanja, da je tudi njej težko in da je te naše težave seveda težko razumeti. Tako da nikar ne zapri kanalov komunikacije, ker mamo nujno potrebuješ! Raje se usedita in ji poskušaj pojasniti, kaj je tvoj strah, da tega ne počneš zanalašč, ker - ne vem, bi rada nagajala ali kaj - ampak ker gre za fobijo (precej pogosto pri najstnikih), s katero se na svoj način boriš.
Prosi jo, če gre s tabo k psihologinji. S psihologinjo se prej dogovorita, kaj bosta mami povedali, o emetofobiji, o tvojih načinih soočanja, o vajah, ki jih delaš, o tem, kako se lahko ona odziva, da bi ti pomagala. Brez kritiziranja, samo pokažita ji boljši način.