25. številka revije V skrbi za vaše zdravje

Anksiozne motnje
Anksiozne motnje se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih in starejših. Prizadenejo oba spola, vendar so pogostejše pri ženskah. Pogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, ki imajo veliko potrebo po odobravanju okolice ali po kontroli ali pa težko prenašajo kritiko. Anksiozne motnje niso le neprijetne, ampak tudi pomembno vplivajo na številna področja življenja. Težave v odnosih, izogibanje prijetnim dejavnostim in manjša uspešnost na delovnem mestu so le nekatere izmed posledic. Poleg tega je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo, kar v najhujših primerih vodi celo v samomor.

Vzroki anksioznih motenj

Natančnega razloga za nastanek anksioznih motenj ne poznamo, zato ga skušajo razložiti mnoge teorije. V splošnem velja, da anksioznost nastane, ko organizem zazna nevarnost, ki se lahko pojavi v zunanjem okolju, ali pa je zaznana nevarnost posledica posameznikovega dojemanja informacij. Posameznik se vzroka oz. nevarnosti navadno ne zaveda, kaže pa znake anksioznosti. Med psihosocialnimi vzroki za razvoj anksioznih motenj avtorji navajajo starše oz. družinsko okolje, ki je pretirano zaščitniško in vsiljivo, ter težave z nadzorovanjem vedenja in razpoloženja. Med socialne vzroke za razvoj anksioznih motenj največkrat prištevamo težave v zakonu, stres v službi, pretirana pričakovanja, neuspeh v šoli in pritiske okolice. Dokazan je tudi genetski vpliv – če ima kdo v družini že katero od anksioznih motenj, je večja verjetnost za nastanek anksioznih motenj pri drugih družinskih članih.

Revija izhaja večkrat na leto in obravnava vedno drugo aktualno zdravstveno temo. Na voljo je v lekarnah in čakalnicah družinskih zdravnikov po vsej Sloveniji, v avlah Krkinih poslovnih stavb in v Termah Krka ter na spletni strani. Nanjo se lahko naročite z naročilnico, ki je priložena vsaki reviji, ali prek obrazca na spletni strani.

*PR - promocijski članek