(* PR) Presnovni ali metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence so različna poimenovanja za isto obolenje, ki prizadene vedno več ljudi. To je skupek različnih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni. Navzven presnovni sindrom najlažje prepoznamo kot trebušno debelost, ki jo spremljajo zvišan krvni tlak ter povečane vrednosti krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov. V literaturi lahko najdemo več definicij presnovnega sindroma. Diabetologi, zdravniki specialisti, ki se največ ukvarjajo s presnovnim sindromom, uporabljajo definicijo, ki je bila leta 2005 sprejeta na srečanju Mednarodnega združenja za diabetes (International Diabetes Federation, IDF) v Berlinu. Po tej definiciji govorimo o presnovnem sindromu takrat, ko:
Po tej definiciji govorimo o presnovnem sindromu takrat, ko je obseg trebuha (merjen nad popkom) več kot 94 cm pri moških in več kot 80 cm pri ženskah, poleg tega pa sta sočasno prisotna vsaj dva izmed naslednjih dejavnikov tveganja:
- povečana vrednost trigliceridov, merjena na tešče (> 1,7 mmol/l),
- zmanjšana vrednost holesterola HDL (pri moških < 1,0 mmol/l in pri ženskah < 1,3 mmol/),
- zvišan krvni tlak (več kot 130/85 mm Hg oz. že zdravljen z zdravili),
- povečana vrednost krvnega sladkorja (glukoze), merjena na tešče (? 5,6 mmol/l) oz. potrjena motena toleranca za glukozo oz. sladkorna bolezen tipa
Ste jabolko ali hruška?
Maščoba se pri vsakem človeku različno kopiči. Za trebušno debelost ali debelost v obliki jabolka je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen.
Presnovni sindrom ima že petina svetovnega prebivalstva. Verjetno bo takih ljudi čedalje več, saj se življenjska doba podaljšuje, vedno več ljudi pa tudi vztraja pri nezdravem načinu življenja (premalo telesnega gibanja, neredna in neustrezna prehrana, stres in pomanjkanje spanca). V Evropi naj bi imelo lastnosti presnovnega sindroma od 10 % do 15 % ljudi, med bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa skoraj 90 %.
Kakšne so lahko posledice presnovnega sindroma?
Posamezni dejavniki tveganja, ki so značilni za presnovni sindrom so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni. Ko se pojavljajo skupaj, je tveganje za pojav teh bolezni še večje. Pri ljudeh s presnovnim sindromom je tveganje za pojav bolezni srca in ožilja od 2- do 4-krat večje, tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 pa je 5-krat večje.
Kaj lahko storite sami?
Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, morate najprej shujšati, to pa je močno povezano z zdravim načinom prehrane in z več gibanja.
Osnova spremembe življenjskega sloga so redna telesna dejavnost, dietni ukrepi in velika želja po spremembi. Vse to vodi do končnega cilja, torej do kar največjega zmanjšanja tveganja za pojav bolezni srca in žilja in/ali sladkorne bolezni, izboljšanja telesne zmogljivosti ter povečanja samozavesti in psihične zmogljivosti.
Telesna dejavnost mora postati del vašega življenja, zato je dobro, da povabite tudi svoje družinske člane ali prijatelje, naj se vam pridružijo pri njej. Tip vadbe mora ustrezati vašim sposobnostim in zmožnostim. Glavni ključ za doseganje pozitivnih učinkov je predvsem redna vadba. Zdravilne učinke zagotavlja že dejavnost, ki traja vsaj 30 minut, vsaj 3 do 5 dni na teden.
Zdrava, uravnotežena prehrana je ključ do uspeha. Ko načrtujete zdrav dnevni jedilnik, morate vedeti, kako, kdaj in kolikokrat na dan boste jedli. Celodnevni jedilnik mora biti energijsko in hranilno uravnotežen glede na starost, spol in telesno obremenitev. Sestavljen naj bo iz treh glavnih obrokov (zajtrk, kosilo in večerja) in dveh malic.
Pomembno je, da poznate vrednosti svojega krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Ali ste nagnjeni k presnovnemu sindromu?
| Imam jabolčno obliko debelosti. | DA | NE | |
| Obseg mojega pasu je večji od 94 cm (moški) oz. večji od 80 cm (ženske). | DA | NE | |
| Rad/-a jem slaščice in enostavne ogljikove hidrate ogljikove hidrate (testenine, riž, krompir, bel kruh …). | DA | NE | |
| S telesno dejavnostjo se ukvarjam manj kot dvakrat na teden. | DA | NE | |
| Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili holesterol v krvi in kakšne so bile izmerjene vrednosti. | DA | NE | |
| Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili krvni tlak in kakšne so bile izmerjene vrednosti. | DA | NE | |
| Ne spomnim se, kdaj so mi nazadnje izmerili sladkor v krvi in kakšne so bile izmerjene vrednosti. | DA | NE | |
| V moji družini se pojavljajo bolezni srca, sladkorna bolezen, debelost in zvišan krvni tlak. | DA | NE |
Če ste se strinjali z večino trditev, se o presnovnem sindromu pogovorite s svojim zdravnikom.
Več o presnovnem sindromu lahko najdete tudi v knjižici V skrbi za vaše zdravje Presnovni sindrom .
Barbara Kruhar Lorger