Generalizirana anksioznost

Kaj je generalizirana anksioznost? Anksioznost je do neke mere čisto normalna pri ljudeh. Kronična, pretirana zaskrbljenost pa ni. Ljudje z generalizirano anksioznostjo čutijo nenehno anksioznost, ki velikokrat nima nekega očitnega vzroka. GA je lahko blaga in obvladljiva, za nekatere ljudi pa je lahko uničujoča. Razen tega, lahko tudi povzroči ali poslabša druge zdravstvene težave, tako fizične kot psihološke. Generalizirano anksioznost ločujemo od ostalih fobij, saj za razliko od slednjih, GA ne sproži specifičen objekt ali situacija. Zakaj nas skrbi? Ljudje z GA so zaskrbljeni zaradi enakih problemov kot vsi ostali: denar, zdravje, družina, služba, itd. Težava je v tem, da ljudi z GA nenehno in pretirano skrbi. Ljudje brez generalizirane anksioznosti so zmožni običajne skrbi imeti v oblasti in se lahko osredoočijo na vsakodnevne dejavnosti. Ljudi z generalizirano anksioznostjo pa te skrbi lahko zelo begajo in težko razmišljajo o drugih rečeh. Veliko ljudi z GA čuti neprestano anksioznost brez pravega vzroka. Zbudijo se z anksioznostjo, ki ji nikoli ne znajo določiti vzroka. Anksioznost čez dan sploh ne pojenja. Oseba z GA vedno pričakuje najhujše, se ne more sprostiti in večino časa občuti napetost. Že misel, da se je treba prebiti skozi dan lahko povzroča anksioznost. Pomembno je poudariti, da osebe s to motnjo niso same krive zanjo. To ni nekaj, česar se lahko preprosto otresemo in pozabimo. Nihče ne ve zagotovo, kaj povzroča GA, vendar pa naj bi na njen razvoj vplivalo več faktorjev. Opaža se, da se GA pojavlja v družinah in je najbrž dedna. Včasih jo sproži hujši travmatični dogodek ali stresno obdobje. Druga teorija pravi, da imajo osebe z GA notranje nerazrešene konflikte, ki jih morajo razčistiti pri sebi. GA se lahko pojavi v otroštvu ali kasneje v življenju. Najverjetneje ima GA tako psihološko kot fizično komponento. Simptomi Simptomi so lahko zelo neprijetni, med drugim so spodaj našteti zelo pogosti. Običajno se lahko poslabšajo, če je oseba pod stresom. Glavoboli Tresavica, trzanje Omotičnost, slabost Težave pri koncentraciji Težave pri dihanju Potenje, vročično oblivanje Sprememba apetita Pogosto odhajanje na stranišče Oseba se hitro lahko prestraši ali vznemiri Cmok v grlu, težave pri požiranju Nespečnost, nemirnost, napetost mišic, utrujenost Potencialni vzroki in faktorji tveganja pri GA GA povezujejo z nepravilnim nivojem nevrotransmiterjev v možganih. Nevrotransmiterji so kemične spojine, ki prenašajo signale preko živčnih končičev. Nevrotransmiterji, ki sodelujejo pri anksioznosti vključujejo norepineprin, GABA (Gama-aminobutirična kislina) in serotonin. Norepineprin je koncentriran v locus ceruleus (skupina živcev, ki ležijo blizu četrte možganske ventrikule). Povečana aktivnost v locus ceruleus je povezana z anksioznostjo, zmanjšana aktivnost v locus ceruleus pa zmanjša anksioznost. Povišani nivoji GABA in serotonina predvidoma zmanjšujejo anksioznost. Vsi ti nevrotransmiterji so v interakciji med povišanjem anksioznosti. Psihodinamična teorija v psihologiji vidi anksioznost kot alertni (alarmni) mehanizem, ki se sproži ko naše nezavedne motivacije trčijo ob pritiske našega zavednega uma. Ta konflikt naj bi bil pri osebah z GA povečan. Vedenjska teorija pravi, da anksioznost izvira iz tega, da ne vemo kako naj se obnašamo v določeni situaciji. Možnost negativnih posledic nepravilnega vedenja se lahko odrazi v obotavljanju in neprizadevnosti. Anksioznost je lahko posplošena na podobne situacije, npr. anksioznost pred pisanjem nekega testa se lahko posploši na pisanje vseh testov v prihodnosti. Faktorji tveganja za GA so lahko biološki ali okoljski: Stresorji iz okolja (npr. šola, delo ali razmerja) Genetika Pomanjkanje spanja ali odsotnost spanja Zdravljenje Osebam s pretirano anksioznostjo je priporočeno, da najprej opravijo zdravniški pregled, ki bo izločil druge možne vzroke za anksioznost. Če je oseba potrjeno dobrega zdravja, je priporočeno diagnosticiranje te motnje pri psihiatru ali psihologu, ki ima izkušnje z zdravljenjem anksioznostnih motenj in obvlada kognitivno-vedenjsko terapijo. Kronična anksioznost je lahko tudi simptom kakšne druge anksioznostne motnje, ali pa je spremljana z drugimi psihološkimi težavami, npr. z depresijo. Oseba, ki nudi zdravljenje, mora vedeti za vse težave, ki spremljajo GA. Če samo terapija ne pomaga, je morda potrebno uvesti tudi zdravila. Zdravljenje običajno vključuje zdravila, terapijo ali kombinacijo obeh. Niti ena oblika zdravljenja ne deluje enako za vse, zato je potrebno poiskati pravo kombinacijo oz. pravo terapijo za vsakega posameznika. Kognitivna-vedenjska terapija je zelo uspešna metoda zdravljenja za mnoge ljudi z anksioznostnimi motnjami. S KVT se oseba z generalizirano anksioznostjo nauči relaksacijskih in drugih veščin obvladovanja anksioznosti. Psihodinamična ali pogovorna terapija pa lahko pomaga pri razreševanju raznih drugih težav in konfliktov. Metode za samopomoč in podporne skupine so lahko v veliko pomoč in kot dodatek profesionalnemu zdravljenju. Viri: 1. http://panicdisorder.about.com/cs/gadbasics/a/introtogad.htm 2. http://www.mentalhealthchannel.net/gad/