Agorafobija

Agorafobija je lahko kronično, uničujoče stanje, zaradi katerega ljudje trpijo v tišini in njihovi bližnji jih ne morejo razumeti. Niste sami! Poiščite podporo in zdravljenje, razložite svoje stanje svojim najdražjim in si odprite pot do ozdravitve. Beseda agorafobija pomeni strah pred odprtimi prostori (“strah pred tržnico”). Zato agorafobijo velikokrat zamenjujejo za strah pred množico. Kljub temu pa je bistvo agorafobije strah pred paničnimi napadi. Če trpite za agorafobijo, se bojite situacij iz katerih je težko pobegniti ali kjer v slučaju paničnega napada pomoč ni takoj pri roki. Lahko se izogibate trgovin ali avtoceste, ne ravno zaradi njihovih karakteristik, ampak zato, ker so to situacije, v katerih je pobeg otežen ali bi se v njih zaradi panike počutili osramočene. Strah pred ponižanjem igra ključno vlogo. Mogo agorafobov se ne boji samo paničnih napadov, ampak tudi kaj si bodo drugi ljudje mislili o njih, če bi slučajno doživeli panični napad. Če upoštevate to ponižanje, si lahko predstavljate zakaj nekateri ljudje s panično motnjo zdrsnejo v agorafobijo. Kraji in situacije, ki se jih izogobamo, se razlikujejo od osebe do osebe in se včasih spreminjajo tudi s časom. Vendar obstaja določen vzorec, ki je običajno prisoten. Oseba z agorafobijo morda potrebuje spremljevalca, imenovanega podporna oseba, ko potuje stran od doma ali se poda v nova, strah zbujajoča področja. Podporna oseba zagotavlja dostopnost pomoči. Agorafobično izogibanje se razteza od blagega do zelo resnega. Kako se začne? Agorafobija se lahko pojavi že po prvem paničnem napadu. Mnogo ljudi ob tem konča na urgenci misleč, da so doživeli srčni napad. Če prvemu napadu ne sledi diagnoza in/ali (še bolj pomembno) zdravljenje, lahko oseba pride do zaključka, da je panični napad povzročila recimo vožnja po avtocesti. Panični napad je bil tako grozljiv, da oseba nenehno misli nanj in se boji naslednjega napada. Osebo lahko prične skrbeti, da bo panični napad doživela tudi v drugih situacijah, ne samo v avtu in tako se začne izogibati določenih krajev, tudi če tam še ni prišlo do paničnega napada. V nekaterih primerih se agorafobija lahko pojavi tudi brez panične motnje, čeprav v večini primerov nastopata skupaj. Tu se zaplete… Izogibanje se ne pojavi nujno po prvem paničnem napadu. Lahko se prične in konča samo z eno situacijo, lahko pa se stopnjuje dokler oseba ne postane popolnoma omejena na dom. Nekateri postanejo omejeni na dom, vendar se tudi zelo bojijo biti sami. Po drugi strani pa so nekateri agorafobi zmožni soočanja s fobičnimi situacijami, če je z njimi nekdo drug. Navzven lahko ti ljudje izgledajo čisto v redu, vendar lahko postanejo vedno bolj odvisni od drugih ljudi (“varnih oseb” ali podpornih oseb). Nekateri ljudje pa se še vedno lahko soočajo s situacijami, ki se jih bojijo, tudi brez “varne osebe”. Brez zdravljenja pa se bo zmanjšala njihova sposobnost delovanja. Stanje lahko napreduje počasi ali hitro. Osebi gre lahko na bolje, potem pa se zopet poslabša. Zdravljenje Če imate panično motnjo, morate poskrbeti, da vaše stanje ne bo napredovalo, ne glede na to, ali trpite za agorafobijo ali ne. Poiščite specialista za anksiozne motnje (ali več njih) in se pogovorite o svojih skrbeh. Običajno je pri večini ljudi uspešna kombinacija zdravil in kognitivne-vedenjske terapije. Zdravljenje panične motnje in agorafobije je individualizirano. Tudi če so zdravila pomembna za mnogo ljudi, je potrebno v zdravljenje vložiti veliko dela in truda. Če ste se pričeli izogibati situacijam, je priporočljiva uporaba tehnik desensitizacije ali terapije postopnega izpostavljanja. Proces vključuje postopno soočanje s fobičnimi situacijami in učenjem načinov, kako se spoprijeti z anksioznostjo in paniko, ko se pojavita. Če ste motivirani, se tega lahko lotite tudi sami, lahko pa vadite tudi s pomočjo izkušenega vedenjskega terapevta. Pri nekaterih ljudeh zdravila ustavijo panične napade še preden se razvije agorafobija. Spet drugi ljudje pa ne morejo niti razmišljati o desensitizaciji, dokler ne omejijo paničnih napadov. Terapija je pogosto zelo pomembna. Po besedah Williama D. Kernodlea je agorafobija “psihološka posledica” panične motnje in kognitivna-vedenjska terapija lahko pomaga osebi z agorafobijo pri učenju tehnik soočanja. Ali ste vedeli... Praktično vsaka situacija, v kateri se agorafobi počutijo “ujete” lahko privede do anksioznosti ali panike. Lahko obstajajo tudi drugi “sprožitelji”, ki proizvajajo anksioznost in paniko. Nekatere od takih situacij niso tako očitne za povprečnega človeka in lahko vključujejo: Zavijati v levo z avtoceste ali prometne ulice Sedenje na sredi vrste v kinu ali gledališču, itd. Izpostavljenost močnim lučem (posebno fluorescentnim) Slabe vremenske razmere (kot recimo biti ujet v hiši med snežno nevihto) ali megla (občutek utesnjenosti) Tema ali močna dnevna svetloba Kakršnakoli nepričakovana sprememba Vonjave (nekatere arome lahko sprožijo spomine in povzročijo anksioznost/paniko) čakanje v vrsti… ali čakanje na sploh! Glasni zvoki Jemanje zdravil: za mnogo fobičnih ljudi je jemanje zdravil situacija, ki povzroča hudo anksioznost, predvsem zato, ker ne marajo občutka sprememb, ki jih povzročajo stranski učinki. Za lažji prehod na novo zdravilo lahko pomaga že to, da ga užijemo v čim manjši možni dozi. Ste vedeli tudi, da so fobični ljudje eni izmed najbolj občutljivih, kreativnih, intuitivnih in inteligentnih ljudi v populaciji? Viri: 1. http://www.healthyplace.com/Communities/Anxiety/ellen/info.asp 2. http://panicdisorder.about.com/od/agoraphobia/