Samomorov se ne moremo rešiti, pa če se ubijemo! Bliža se konec šolskega leta, ki ga mnogi šolarji že težko pričakujejo. Zadnji meseci pa so zanje najtežji, saj so še bolj obremenjeni in pod velikim stresom.
Pogosto se namreč zgodi, da okolica in starši od njih pričakujejo in zahtevajo preveč, zato se nemalokrat znajdejo v veliki duševni stiski. Predvsem tisti, ki so že sicer na robu in bolj labilni, pa se včasih odločijo tudi za najskrajnejše sredstvo za rešitev svojih težav - samomor. Statistika samomorov v Sloveniji je zastrašujoča.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) se je Slovenija v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora uvrstila na grozljivo visoko peto mesto na svetu. Tako Slovenci spadajo med najbolj samomorilne narode, saj jih samomorilni količnik uvršča med devet držav na svetu, ki izrazito odstopajo od preostalih. Če pogledamo statistične podatke podrobnejše, se pokaže, da je letno v Sloveniji okoli 600 samomorov, od tega jih tretjino storijo ženske. Samomor je pogostejši v severovzhodnih predelih, kjer samomorilni količnik doseže tudi 50, kar pomeni 50 samomorov na 100.000 prebivalcev na leto. Med najbolj prizadete regije v Sloveniji tako spadajo Prekmurje, štajerska, Koroška in Dolenjska, najmanj samomorov pa je na Primorskem.
"Pri mladostnikih je stanje nekoliko boljše, še vedno pa smo med prvimi devetimi državami," pravi Andrej Marušič, nekdanji direktor IVZ in eden izmed največjih strokovnjakov za področje samomorov v Sloveniji. Dodaja, da je količnik samomorov med slovenskimi mladoletniki podoben kot pri odraslih pri nekaterih drugih (precej manj) samomorilnih narodih. Zelo kritična pa je skupina ljudi, starejših od 65 let, saj je po Marušičevih besedah Slovenija v tej kategoriji celo prva na svetu!
Vodja za odnose z javnostmi na generalni policijski upravi Drago Menegalija pravi, da se na leto v povprečju zgodita do dva samomora otrok in od pet do deset samomorov mladoletnikov. Tako je bilo leta 1997 devet samomorilcev, mlajših od 18 let, naslednje leto 15, v letih 1999 in 2000 enajst, leta 2001 osem in 2002 pet. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da vsako leto samomor stori od 30 do 50 mladih, starih od 18 do 24 let.
Vzrokov, da se mladostniki sploh odločijo za tako skrajni ukrep, kot je samomor, je več. Po besedah Andreja Marušiča imajo najstniki, ki naredijo samomor ali pa ga poskušajo, običajno nizko samopodobo, negativno doživljajo življenje in so nasploh pogosto v depresiji. Največje pritiske pa mladi doživljajo ob koncu šolskega leta, zato je po mnenju Marušiča konec maja in začetek junija največ samomorov med mladoletniki. Med najbolj tvegane skupine mladoletnikov za samomor Marušič uvršča tiste, ki so že poskušali na tak način končati svoje življenje, duševno motene osebe, zasvojence z alkoholom, shizofrenike in najstnike, ki zaradi neurejenih družinskih razmer čutijo pomanjkanje pripadnosti lastni družini.
Pri vsem tem pa Marušič opozarja tudi na vlogo države, ki bi morala skrbeti za duševno zdravje svojih državljanov, vendar za to sploh ni dovzetna. Poleg tega je pri nas samomor podcenjen indikator, saj je velikokrat spregledan in stigmatiziran, pravi Marušič.
V Sloveniji se več kot 50 odstotkov vseh samomorov zgodi z obešanjem. Podobno je v baltskih državah, medtem ko se v ZDA samomorilci najpogosteje odločijo za orožje, v Veliki Britaniji pa za tablete. V Sloveniji moški, ne glede na starost, pogosto izberejo tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ženske pa utopitev. Glede na to, da je povprečna starost slovenskih storilcev samomora 52 let, z vsakim izgubimo vsaj 20 let. "Če pa upoštevamo še nekaj deset mladostnikov na leto, potem izgubimo vsaj tisoč let," opozarja Andrej Marušič.
Avtor: Mitja Vrdelja
Vir: Časopis Direkt, http://www.direkt.si/domov/moja_dezela/17270/.
Objavljeno: 18. 05. 2006
Članek je last avtorja in časopisa Direkt