"Izkazalo se je, da je stanje v Sloveniji mnogo hujše, kot se je mislilo!"
Vpisal: Lost   
26. 03. 2023
Minister za zdravje je ob začetku mandata zagotovil, da je vlada med svoje prioritete uvrstila tudi skrb za duševno zdravje. Dejal je, da bo v letu 2023 uredil vse, kar je nujno za izboljšanje dostopnosti do pomoči in za odpravo kršitev človekovih pravic na tem področju. S tem namenom je ministrstvo uvedlo Sektor za duševno zdravje in demenco, ki ga vodi naša sogovornica Mojca Zvezdana Dernovšek. "Stanje po covidu je mnogo hujše, kot se je mislilo prej," opozarja priznana psihiatrinja.

Na področju duševnega zdravja imamo v Sloveniji veliko težav, ki trajajo že leta in leta. Dostopnost služb za pomoč tako otrokom in mladostnikom kot starejšim je slaba, razlog je v skokovitem porastu duševnih motenj, predvsem v času epidemije. V katero smer bodo šli ukrepi, ki jih pripravljate na ministrstvu za zdravje?
 
To je prva vlada, ki ima v svojem programu tudi skrb za duševno zdravje. To ni naključje, saj nam je covid dal misliti. Odprl je marsikatero vprašanje in tudi v svetovnem merilu se v času po covidu namenja bistveno več pozornosti skrbi za duševno zdravje. Izkazalo se je, da je mnogo hujše, kot se je mislilo prej. Sicer je sedanji minister izredno angažiran, pa ne samo za področje duševnega zdravja. Želi si, da se stvari uredijo, covid pa nam je pokazal, kje so vrzeli, kaj dobro deluje in kaj ne. Leto 2023 je vlada na pobudo ministra razglasila za nacionalno leto duševnega zdravja, in imamo načrt, ki je zelo ambiciozen.
 
Začniva z novelo zakona o duševnem zdravju, ki jo je minister napovedal že za lansko leto. Že pred časom je namreč ustavno sodišče odločilo, da je zakon o duševnem zdravju v neskladju z ustavo in DZ-ju naročilo, da mora to protiustavnost odpraviti. Ugotovilo je namreč, da obstoječa zakonska ureditev sprejema oseb z duševno motnjo v varovani oddelek ni skladna z ustavnima načeloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva. Zakaj natančno gre in kdaj bo novela v državnem zboru?

Novela je pripravljena in jo bo v kratkem obravnavala vlada. Glede zakona o duševnem zdravju bomo šli v dveh korakih. Prvi je odprava neustavnosti, da se končno uredi tisto, kar ustavno sodišče zahteva že leta. Gre za napotitev na varovane oddelke posebnih socialnovarstvenih zavodov, na primer v Hrastovec, Dutovlje, Ponikve. Lahko gre za oddelke za demenco, ki so tudi v domovih za starejše, ali ljudi z duševnimi motnjami, ki ne morejo biti na odprtih oddelkih ali stanovanjskih skupinah in so ravno tako pod odločbo sodišča, da jih je dopustno zadržati. Njihovo zdravljenje je zaključeno, vendar imajo težave v vsakodnevnem življenju in tukaj nastopijo ti socialni varstveni programi. Nekateri ljudje imajo namreč tako hude težave, da niso sposobni samostojnega bivanja, v nekaterih primerih je tako hudo, da morajo bivati za zaprtimi vrati.

In kje je tukaj problem?
 
Ta namestitev se je izkazala za skrajno neugodno, saj je teh kapacitet premalo. Človek je nameščen na primer v Hrastovec, vendar ga tja niso sprejeli, ker niso imeli prostora. Zato je čakal doma ali v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče je izdalo odločbo, da mora ta oseba v enega od teh šestih zavodov, vendar so se ti pritožili, češ da nimajo prostora. Medtem ko se bije birokratski boj, človek ostaja na cesti ali pa v bolnišnici. Pa še to: hospitalizacije oseb zaradi težav v duševnem zdravju se danes krajšajo, dolgoletne hospitalizacije so problematične, človek ne more stanovati v bolnišnici, kjer so standardi primerni za zdravljenje. Najprej torej moramo urediti to neustavnost, potem pa se bomo lotili celotnega zakona, ki je bil sprejet leta 2008 in je zastarel. Novega smo spisali, sama sem sodelovala pri tem, vendar se je zgodilo tisto, kar se rado zgodi, pristal je v predalih, še prej pa so ga malo "skuštrali". Do poletja ga nameravamo pripraviti, za kar je ustanovljena posebna delovna skupina.

Kaj bo prinesel zakon?
 
Na novo bo na primer reguliral posebne varovalne ukrepe, kar pomeni, da se bo izrecno zahtevalo, da je pri privezovanju v sobi prisoten zdravnik. Če ga ni, mora biti za to zelo dober razlog. Ne, da ti to fiksacijo odrediš, potem pa greš na kavo. Sama sem dežurala v Psihiatrični bolnišnici v Polju. Ko sem odredila fiksacijo, sem vedno bila zraven. Pa ne zaradi nadzora, ampak zato, da bi jim bila v pomoč. Med mojim dežurstvom se nikoli ni zgodilo, da bi pacientu dali blazino na glavo, Če bi to naredili, bi jim zavila vrat. To se ne sme, čeprav se je takšna praksa uveljavljala. Da pacient ne bi pljuval in grizel, ga pokriješ z blazino. Oprostite, ne! To je recept za katastrofo. V zakonu nameravamo najti rešitev, kako zagotoviti maksimalno varnost za ljudi, ki potrebujejo posebni varovalni ukrep.
 
Raziskava NIJZ za leto 2021 je pokazala veliko povečanje težav zaradi depresivne motnje. Če je v letu 2019 o težavah poročalo skoraj osem odstotkov prebivalstva, je bilo v letu 2021 teh že 13,4 odstotka. Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da je slaba polovica udeležencev, ki so poročali o simptomih depresivne motnje in prav toliko jih je poročalo o simptomih anksioznih motenj, vendar nikoli niso poiskali strokovne pomoči. Bi temu rekli alarmantno stanje?
 
V razvitem svetu se že 20 let srečujemo z epidemijo depresije ter anksioznih ter stresnih motenj, vendar se je, tudi na račun sistemske stigme, to težave pometalo pod preprogo. Po covidu se je fokus povsem obrnil. Če se je prej duševno zdravje postavljalo na stranski tir, je zdaj povsem drugače. Številke so res alarmantne. Vedeti morate, da te motnje v populaciji niso enake številu zdravljenih. Prvič zato, ker se ne zdravijo vsi v javnem zdravstvenem sistemu, ki poroča o podatkih. Po drugi strani nekatere depresivne in anksiozne motnje niso tako močno izražene, da bi potrebovale zdravstveno oskrbo. Nekdo z blago depresijo bo lahko normalno funkcioniral preko dneva, vendar bo njegova kvaliteta življenja zelo slaba. Hodil bo v službo, skrbel za otroke, potem pa se konča. Pri zmerno in hudo izraženih depresivnih anksioznih motnjah je to drugače, ti ljudje bodo potrebovali bolniško. Statistika torej zajema le zmerne in hude oblike, blagih pa ne. Mi ne vemo, kaj ti ljudje počnejo. Čakajo, da bo minilo? Vedeti morate, da bo lahko takšna depresija sicer minila sama po sebi, vendar bo lahko trajala tudi dve leti.