"Na depresijo ne moremo gledati zgolj kot na napako v delovanju možganov."
Vpisal: Lost   
30. 10. 2022
Ko pridejo dnevi, ko smo potrti, črnogledi in brezvoljni, običajno pravimo, da smo depresivni, a depresija kot duševna motnja je veliko več kot zgolj prehodno poslabšanje razpoloženja.

Žalost je naraven odziv na izgubo, pravi psihologinja Frances Wilks v svojem delu Inteligentna čustva. S tem ko nam jemlje energijo za vsakdanje dejavnosti, nam omogoča, da si med procesom žalovanja zacelimo čustvene rane. A če je njena intenzivnost prevelika, če traja predolgo ali če se pojavi brez razloga, postane ovira.

Ravno zato, ker so spremembe razpoloženja in vedenja normalen del nekaterih življenjskih okoliščin, je simptome depresije velikokrat težko prepoznati. Poleg tega se depresija pogosto skriva za nepojasnjenimi telesnimi simptomi. Ljudje poiščejo pomoč zdravnika zaradi telesnih bolečin, stiskanja v prsih, nespečnosti, pomanjkanja apetita, izčrpanosti, slabosti, navajajo v priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja. Marsikomu je namreč lažje spregovoriti o telesnih težavah kot opisovati mučne razpoloženjske spremembe, ki spremljajo depresijo, ali govoriti o okoliščinah, ki so jih sprožile.

Psihiatrinja Vesna Švab pravi, da med žalovanjem in depresijo razmejita čas in funkcionalnost posameznika. "Človek, ki žaluje, je običajno dolgo časa globoko žalosten, ampak ohranja stik z drugimi, išče pomoč in funkcionira v vsakdanjem življenju. Tudi če na začetku potrebuje bolniško odsotnost, da si opomore, se čez čas, ko občutki žalosti izzvenijo, vendarle želi vrniti v življenje in začeti delati. Približno leto dni potrebujemo, da se poslovimo od ljudi, ki smo jih imeli radi. Pri hudi depresiji pa človeku zmanjka moči za vse – ne more več delati, ne more več stopati v odnose z drugimi ljudmi in ne išče več pomoči. Ogradi se od vsega, simptomi ne izzvenijo, ampak se samo še poglabljajo. Poleg tega, da je žalosten, celo obupan, postane tudi brezvoljen, preplavlja ga občutek praznine. Najhujša depresija ni takrat, ko jočemo, temveč takrat, ko ničesar več ne občutimo, ko nimamo več moči in ko se ničesar več ne razveselimo. Ravno pomanjkanje veselja spada med glavne diagnostične kriterije."

Preberi celoten članek >> https://www.rtvslo.si/zdravje/na-depresijo-ne-moremo-gledati-zgolj-kot-na-napako-v-delovanju-mozganov/645576