Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše duševne motnje, s katerimi se po svetu spopada okoli 300 milijonov ljudi. O anksioznih motnjah govorimo, ko nas obvladuje nerazumna tesnoba, ki ni odsev resnične nevarnosti ali pa je pretirana glede na okoliščine. Pretirana tesnoba kot čustveni odziv na neko iracionalno nevarnost je škodljiva ovira, ki nas sicer ne bo ubila, nam bo pa zelo poslabšala kakovost življenje, trdi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Zaradi nje ne moremo pokazati, kdo v resnici smo in kaj zmoremo.
Vendar tesnoba, kot rimski bog Janus, razkriva tudi svoj drugi obraz. V
svoji biološki razsežnosti je normalno čustveno stanje, ki nastane kot
odziv na neko realno nevarnost in je namenjeno našemu preživetju v
nepredvidljivem okolju. Govorimo o zdravi tesnobi, ki nas napolni z
energijo za reševanje življenjskih preizkušenj.
Čeprav v stroki ni jasne razmejitve med tesnobo in strahom, se tesnoba
običajno povezuje s predvidevanjem, da se bomo znašli v nekih za nas
ogrožujočih okoliščinah, za katere ocenjujemo, da jih ne bomo zmogli
obvladati. Strah je medtem vezan na tu in zdaj, na nek dražljaj, ki mu
na podlagi izkušenj pripisujemo ogrožujoč pomen, v intervjuju za MMC
pojasnjuje psihiater in psihoterapevt Miran Možina.
Kdaj tesnoba iz varovalnega čustva preraste v anksiozno motnjo? Ko se začnemo okoliščinam, ki jih občutimo kot nevarne in ki v nas sprožajo anksioznost, izogibati, opozarja psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. Bolezenska tesnoba se namreč hrani ravno z napačnimi vedenjskimi strategijami, kot sta izogibanje in umikanje.
Celoten članek https://www.rtvslo.si/zdravje/zivljenja-brez-tesnobe-ni-to-je-cena-ki-jo-placujemo-da-zivimo/609412