Psihične težave in nezdravo življenje lahko povzročijo poškodbo srčnega ožiljaV srcu domuje duša, pravi ljudsko izročilo. Mnogi znanstveniki po svetu pa dodajajo, da je srčni infarkt kaj lahko tudi posledica duševnega stresa. To morda zveni presenetljivo, saj povezava čustvenih težav in bolezni srca že dolgo velja predvsem za špekulacijo. Zdaj se množijo dokazi, da depresija, socialna osamljenost in pretiran stres pri delu prav tako pospešujejo srčni infarkt kot kajenje, visok krvni pritisk ali zvišan holesterol.
Na seznamu infarktnega tveganja so psihosocialni dejavniki na tretjem mestu, pravi psihokardiolog Schingen z univerze v Göttingenu. Njegovo stališče je tako novo, da večina specialistov za srce že zmajuje z glavo.
Člani mednarodne ekipe iz Kanade so izprašali petnajst tisoč pacientov z infarktom in prav toliko zdravih ljudi o njihovih življenjskih navadah ter izmerili raven njihovega sladkorja in maščob v krvi. Udeležence so tudi spraševali, ali so morda v finančnih težavah ali doma in v službi trpijo zaradi stresa ali so imeli v letu pred infarktom težave v službi, z zakonskim partnerjem ali pa jim je umrl kakšen član širše družine.
Veselje je kot varovalo
Kaj se je pokazalo? Takoj za kajenjem in motnjami pri razgradnji maščob so čustvene težave najpogostejši vzrok za srčni infarkt. Če prištejemo še klasične dejavnike tveganja, se nevarnost infarkta še poveča. Ta učinek je mogoče dokazati neodvisno od tega, ali je zbolel kdo v Kanadi, Kolumbiji, Nigeriji ali na Nizozemskem. Niso ogroženi samo ljudje v industrijskih državah!
Vsaka oblika čustvenih težav tudi ni enako pomembna. Znanstveniki se vse bolj ozirajo k različnim afektom za posamezne bolezni. Tako lahko strah in fobije povečajo nevarnost motenega srčnega ritma, negotovo pa je, ali ga povzročajo tudi za infarkt tipična znamenja, predvsem poapnenje srčnih žil. Prav te redno nastopajo pri depresijah. Ameriški psihiater Lawson Wulsin in njegova ekipa so v neki posamični analizi ugotovili, da je tveganje poapnenja srca pri ljudeh z depresijo skoraj dvakrat večje, kakor pri ljudeh, ki so dobro, vedro razpoloženi. Duševno trpljenje ni za infarkt tako hudo, kakor kajenje na primer, vsekakor pa bolj kot pasivno kajenje.Podobno so škodljivi za srce negativni afekti kot na primer nenadna jeza ali frustracije. Povečana nevarnost velja tudi za ljudi, ki živijo v šibkem okolju, pri čemer ima število sorodnikov in prijateljev manjšo vlogo kot čustvena intenzivnost odnosov. Večino primerov tudi ne gre pripisovati enemu samemu dejavniku. Človek, ki trpi zaradi depresije, doživi ne tako poredko tudi frustracije v svojem poklicu in se počuti socialno osamljenega.
Iz vsega povedanega še vedno ni mogoče z lahkoto odgovoriti na vprašanje, zakaj zboli srce, če trpi duša. Strokovnjaki o tem še niso enakega mnenja, ostane pa dejstvo, da so psihične težave in nekatere razvade, pretirano kajenje na primer, odgovorne za poškodbo srčnega ožilja.
Nekaj o živalskem svetu
Celo pri živalih je mogoče dokazati opisano psihološko soodvisnost. Ameriški znanstveniki so že leta 1958 objavili ugotovitve, da se je odstotek arterioskleroze pri sesalcih in ptičih v živalskem vrtu v Philadelphiji prav zaradi tega pred dvajsetimi leti desetkrat povečal, ker so bile kletke prenapolnjene, socialna struktura živalskih skupnosti pa se je sesula.
še bolj presenetljivo je, da je mogoče škodljiv učinek pri stresnih živalih zmanjšati, če dobijo beta-blokado, zdravila torej, ki dušijo vegetativni živčni sistem. Po mnenju strokovnjakov naredi vegetativni živčni sistem most med psihosocialno obremenitvijo in nevarnostjo infarkta. To je verjetno že zaradi tega, ker srce bolj kot kateri koli drug organ upravljata oba nasprotna pola vegetativnega sistema - aktivni simpatični in zaviralni parasimpatični del. Dokazano je, da čustveni stres lahko škoduje ne le utripu in krvnemu pritisku, s čimer zvišuje napor srca, temveč povzroča tudi pomanjkljivo prekrvavitev srčne mišice, poškoduje pa lahko tudi notranje stene krvnih žil.
Kljub temu velja, da ni dokazanega avtomatizma med stresom in infarktom. "Vsak človek prenaša psihične obremenitve na različne načine," pravijo strokovnjaki. Kar nekdo vzame z lahkoto, je za drugega nekaj hujšega. Pri tem utegne imeti pomembno vlogo tudi osebno življenjsko okolje. Tako so lahko na primer zakonski partnerji in celo domača žival odbijalci stresa, pravi psihiater Lingen. Znan je tudi vpliv zaposlitve. Visok pritisk in majhna pristojnost pri odločanju, slaba nagrada in ocena storilnosti in slabo določena meja obveznosti - vse to po mnenju medicine dela pogojuje srčni infarkt. Celo politične razmere vplivajo na človeško srce. Kdaj in zakaj srce zboli, je ne nazadnje odvisno od družbenih struktur, v katerih živimo. (Lancet, zv. 364, str. 937, 953 2004).
Avtor: F. L.
Objavleno v reviji Pilot online v nedeljo, 30. januarja 2005
Članek je last revije Pilot online in avtorja.