Sintetična zdravila proti depresiji imajo stranske učinke, zato je za blažje oblike bolezni bolj priporočljivo zeliščno zdravilo
Podatki v različnih državah kažejo, da narašča uporaba sintetičnih zdravil proti depresiji. Nekateri menijo, da je vzrok za to vse večje število depresivnih bolnikov, medtem ko drugi trdijo, da jih zdravniki preveč zlahka, tudi neutemeljeno, predpisujejo. Tako britanski Nacionalni inštitut klinične prakse opozarja na občutno prepogosto predpisovanju antidepresivov v splošni praksi. Najbolj poznano sintetično zdravilo te skupine je prozac. V letu 2004 so angleški splošni zdravniki tako napisali devetnajst milijonov receptov za tri in pol milijone ljudi in tako porabili štiristo milijonov funtov. Predvsem za blažje oblike depresije takšna zdravila niso priporočljiva, saj je tveganje večje od koristi.
Pogosto se kot neželeni učinki pojavljajo glavobol, nespečnost, anksioznost in nagnjenost k samomorilnim dejanjem. Nemedikamentozno zdravljenje kot je svetovanje, je teoretično sicer možno, a žal v Angliji ni na voljo dovolj usposobljega kadra. Ob kroničnem pomanjkanju možnosti svetovanja in psihoterapije splošni zdravniki, ki so vse pogosteje soočeni z depresivnimi pacienti, pogosto ne vidijo drugega izhoda, kot da napišejo recept za prozac.
Profesor komplementarne medicine Edzard Ernst s Penisula medicine school na univerzah Exter in Plymouth opozarja, da za zdravljenje blagih oblik depresije obstajajo tudi druge možnosti. »Strokovnim krogom razlagam, naj ponovno razmislijo o predpisovanju zeliščnega antidepresiva, šentjanževke (Hypericum perforatum). Zdravilo je bilo nekoč že zelo priljubljeno. V Nemčiji je bilo dostopno z receptom in pred leti so ga ljudje jemali štirikrat pogosteje kot prozac. Ko so objavili ugotovitve o možnem šentjanževkinem vplivu na delovanje drugih zdravil, se je njena priljubljenost zmanjšala. Tedaj pravzaprav nismo natančno vedeli, katerim zdravilom spremeni učinkovitost. Danes imamo natančne odgovore in jasno je, kdaj jo lahko predpišemo brez strahu in kdaj ne.«šentjanževka, v naših lekarnah je zdravilo iz nje naprodaj pod imenom deprim, pospešuje tako razpad aktivne snovi zdravila, ki ga jemljete za zdravljenje osnovne bolezni, kot tudi njeno izločanje iz telesa. Zato koncentracija v krvi ni dovolj visoka za predviden farmacevtski učinek. Antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Hkratno uživanje šentjanževke zmanjša njihovo učinkovitost in krvni strdki nastajajo s skoraj enako verjetnostjo, kot če zdravila za redčenje krvi sploh ne bi jemali. Enako velja za kontracepcijska sredstva. Če poleg njih jeste še omenjeni zeliščni izvleček, lahko zanosite. Ne vpliva pa enako na vsa sintetična zdravila. »Če za zdravljenje svoje osnovne bolezni uživate katera koli zdravila in bi svoje blage antidepresivne težave radi ublažili z naravnim izvlečkom, se posvetujte z zdravnikom. Ljudje, ki so zdravi in ne uživajo nobenih zdravil, lahko šentjanževko uživajo brez strahu,« je prepričan Ernst. Raziskave so pokazale, da so neželeni učinki enako pogosti kot pri slepem vzorcu.
Kaj pa njena učinkovitost? Ernst pravi, da je dokazana. Kljub dvema ameriškima raziskavama, ki trdita nasprotno, so pred kratkim objavili povzetek tridesetih najobsežnejših raziskav. Primerjava s konvencionalnimi antidepresivi je pokazala enako dober rezultat, kot ga pripisujemo sintetičnim sredstvom. V vse raziskave in primerjave so vključili več kot dva tisoč ljudi, zato so ugotovitve dokaj zanesljive. »Če bi bila šentjanževka sintetično zdravilo, bi ga zagotovo priporočala vsa vladna zdravstvena telesa. Zdaj, ko vedno pogosteje govorimo o neželenih učinkih sintetičnih dravil in jih tudi dejansko opažamo, razmislimo o smernicah zdravljenja blagih depresij, » je kritičen profesor Edzard Ernst v Guardianu.
Avtor/ica: A. V.
Objavljeno v pondeljek 10. januarja 2005 v Delu - ->
Članek je last avtorja/ice in Dela.