Čudežni stavek ne obstaja, a človeka v stiski ne zmerjajte v slogu Saj ne razmišljaš o čem neumnem?Najtežja življenjska lekcija, ki se je mora človek naučiti, ni tista, kako oditi, če mu zmanjka tal pod nogami, ampak kako ostati. Reče se ji lekcija o mostovih: katere prečkati in katere porušiti za seboj? Preveč - ali premalo - mostov postavlja človeka pred preizkušnje, pred katerimi kloni. Si vzame, kar velja za sveto: življenje. Darwin je sicer verjel v moč naravne selekcije, ki ne bo dopustila, da bi kakšno živo bitje pokončalo - sebe. A prav to se je zgodilo.
Rezultat naravne selekcije je bitje, ki velja za najbolj vzdržljivo »žival« in ki je edino sposobno narediti samomor: to je človek, ugotavlja britanski evolucijski psiholog Nicholas Humphrey. V 21. stoletju si v svetu vsakih 40 sekund nekdo vzame življenje. Je torej samomor stranski produkt razvoja človeške inteligence? Če to drži, potem padejo vse teorije o tem, da so za samomor krive - bolezni duše. Človeška vrsta je edina, ki se je dvignila nad biologijo, tudi edina, ki verjame, da je pobeg s tega sveta pobeg od bolečine in zato racionalna poteza in takojšnja rešitev vseh težav po modelu »pain and brain«*, kot ga je poimenoval psihoterapevt Clifford Soper. Samomor je v bistvu le »samoevtanazija« in za Humphreya predvsem napaka človeške vrste, saj predstavlja zanesljivo pot do izumrtja. Pot, ki je pravzaprav samo tanka linija med voljo do življenja in voljo do smrti.
Samomor, pravijo preživeli, pogosto ni načrtovan, zanj je potreben zgolj impulz. Po tistem, seveda, ko je človek prispel do vrha ledene gore in do pekla lastnega gorja. Saj res, se vprašuje Humphrey, zakaj bi nekdo za to, da spije strup, si prereže žile ali skoči z mostu, potreboval čustveno inteligenco ali celo praktično znanje? Dobra tretjina od več kot tristo kitajskih pacientov je po tistem, ko je po poskusu samomora pristala v bolnišnici, potrdila, da so za »razmislek« potrebovali manj kot deset minut, dobra polovica je dejala, da so pomišljali manj kot dve uri. Približno 2400 Zemljanom vsak dan »razmislek« uspe. Kot bi v enem dnevu z obličja izginila vsa Rečica ob Savinji …