Med pogostejše duševne motnje sodijo razpoloženjske motnje, kamor uvrščajo depresijo, anksioznost (tesnobnost), stresno prilagoditveno motnjo, posttravmatski sindrom, bipolarno motnjo in druge, je pojasnila psihologinja dr. Lilijan Šprah pri Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. Vendar pomoč poišče le četrtina ljudi: veliko ljudi motenj ne prepozna, druge pa pri iskanju pomoči ovirajo predsodki, sram in občutek stigme. Zato si mnogi dolga leta zatiskajo oči pred tem, da imajo težave, in po nepotrebnem vztrajajo v trpinčenju sebe in svojih bližnjih.

Nova spletna opismenjevalna platforma

Iskanje pomoči pri nas zagotovo ovira pomanjkanje psihiatrov in psihologov, kar je vzrok za dolge čakalne dobe za pregled in nadaljnjo psihoterapevtsko obravnavo. Dostopnost tovrstne pomoči je še posebno slaba pri otrocih in mladostnikih, kjer je mreža pomoči najšibkejša. Že po novem letu se bo dostopnost izboljšala, saj bodo začeli odpirati mrežo centrov za duševno zdravje otrok in odraslih. Ti bodo obogatili ponudbo pomoči predvsem v okoljih, kjer ta zdaj ni na voljo, je pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.

Že zdaj pa lahko ljudje informacije o duševnih motnjah poiščejo na izobraževalni spletni strani www.omra.si. Na njej lahko najdejo osebne zgodbe ljudi, predstavitev razpoloženjskih motenj na poljuden način, seznam strokovnjakov in institucij, kamor se lahko obrnejo po pomoč, pojasnila o učinkih zdravil in drugih vrstah terapij, o preverjenih oblikah samopomoči, kako se spoprijeti s stigmo, seznam kakovostne strokovne literature in izobraževalnega gradiva, nasvete, kako pomagati, če se s težavami sooča bližnji, in druge informacije. Te informacije bodo ljudem pomagale, da bodo razširili svoje znanje in poznavanje problematike duševnih motenj, so prepričani snovalci projekta.

To jim bo pomagalo, da bodo motnjo laže prepoznali tudi pri sebi. »Pomembno je, da ljudje prepoznajo, kdaj žalost, slaba volja, tesnobnost… začnejo motiti in so ta čustva tako izražena, da postanejo problem sam zase,« je povedala Mojca Zvezdana Dernovšek.

Po drugi strani se bo s povečanim znanjem povečalo tudi razumevanje okolice do ljudi s težavami v duševnem zdravju. Na začetku so se snovalci spletne strani OMRA osredotočili na razpoloženjske motnje, sčasoma pa bodo vsebino širili tudi z drugimi skupinami motenj.

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu OMRA, bodo oktobra začeli tudi brezplačna predavanja in delavnice o prepoznavanju in reševanju duševnih težav v severovzhodnem delu države. Kazalniki zdravja kažejo, da je duševnih motenj v tem delu države največ. Žal pa podatki kažejo tudi, da imajo prav ljudje v severovzhodnem delu države najbolj odklonilen odnos do iskanja pomoči.

PREBERI CELOTEN ČLANEK >>> V duševni stiski naj vas ne bo sram poiskati pomoči