Lani si je pri nas sodilo 411 ljudi oziroma 40 več kot leta 2016. Če je predlani z najmanjšim številom samomorov od leta 2003 kazalo, da bo trend morda začel izrazito upadati, so številke zdaj spet zaskrbljujoče poskočile. Samomor je zaznamoval tudi družino enega od slovenskih politikov.Letos se je na tragičen način poslovil najstnik. Ko je omenjeni politik izvedel za usodno dejanje, ga je prevel občutek nedoumljive groze in praznine. Opozorilni znaki pred dogodkom so bili kompleksi, najbližji jih sestavljajo kot koščke mozaika in jih težko opišejo v nekaj besedah. »Ko gledamo nazaj, so bili opozorilni znaki, a jih takrat nihče v družini ni tako razumel oziroma ni čutil, da je tako zelo hudo,« opisuje naš sogovornik.
Več bi se morali pogovarjati
Vsaka izguba v družini boli, a po besedah prizadetega samomor še veliko bolj: »Ob bolečini se v vseh bližnjih nenehoma in dolgo časa pojavljajo vprašanja: Ali sem jaz kriv? Ali bi lahko preprečil?«