Depresija - podcenjeno tveganje

Vpisal: DAMa

16. 06. 2005

Slabo duševno stanje ne povzroča samo srčnih bolezni, ampak tudi krhkost kosti in diabetes Strokovnjaki so zapisali: v povprečju vsaka četrta ženska in vsak deseti moški v svojem življenju zboli za depresijo, ki bi jo bilo potrebno zdraviti. Specialisti za zdravljenje depresij vedo, da skoraj ni bolezni, ki bi povzročala toliko trpljenja. Skoraj vsak, ki oboli za to bolezen, razvije v sebi misel na samomor in približno 15 odstotkov obolelih ga tudi naredi. V Sloveniji imamo vsako leto nad 500 samomorov, kar je več, kot je ljudi, ki življenje izgubijo v prometnih nesrečah. Depresije posredno poskrbijo tudi za občutno povečanje smrtnih primerov: novejše raziskave namreč dokazujejo, da med to psihiatrično boleznijo in ljudskimi boleznimi, kot so srčne težave, diabetes in rak, obstaja tesna vzročno-posledična zveza. Depresije namreč zavirajo proces zdravljenja teh bolezni, poslabšujejo njihovo stanje ali pa jih celo povzročajo. PRIMERNO ZDRAVLJEN LE VSAK DESETI "Depresija je edina sistemska bolezen, ki ima vpliv na skoraj vsa druga obolenja. Njen vpliv je seveda neugoden," pravi profesor Philip Gold, nevroendokrinolog iz nacionalnega inštituta za mentalno zdravje v Rockvillu v ZDA. Učinek depresij na srčne bolezni je zelo močen. Raziskava na univerzi John Hopkins v Baltimoru je pokazala, da je pri moških, ki zbolijo za depresijo, tveganje, da se bo pri njih v kasnejših letih razvilo koronarno srčno obolenje, veliko večje. Zaradi tega mnogi specialisti obravnavajo depresije kot "neodvisni dejavnik tveganja za srčne bolezni," primerljive s kajenjem, rakom ali visokim krvnim tlakom. Tudi pacienti, ki so dobili srčni obvod, imajo občutno slabšo prognozo zdravljenja, če so depresivni. Tveganje, da se bodo že prvo leto po posegu zaradi težav s srcem znova vrnili v bolnišnico ali umrli zaradi srca, je več kot dvakrat večje kot pri drugih pacientih s srčnim obvodom, so ugotovili raziskovalci na univerzi Maryland. Vendar je tveganje mogoče precej zmanjšati, menijo specialisti, če zdravniki pregledajo ne samo to, v kakšnem stanju so pacientove žile, temveč tudi kakšno je njihovo psihično stanje. Nikakor ne gre spregledati dejstva, da približno tretjina pacientov kmalu po kirurškem posegu (ko jim vstavijo obvode) pade v depresijo. DEPRESIJA IN BOLEZNI SRCA Na kakšen način so depresije povezane s srčnimi boleznimi, še vedno ni povsem pojasnjeno. Strokovnjaki si postavljajo vprašanje, ali je depresija tista, ki povzroča srčne bolezni, ali pa obolelosti srca sprožajo depresijo ter kako je oboje povezano s skupnim činiteljem. Aktualne so vse tri možnosti. Kdor trpi za depresijo, nima volje do življenja, zato se malo giblje, ima slab tek in prav nobenega smisla za zdrav način življenja. Tudi ne jemlje dosledno zdravil proti holesterolu in zniževanju krvnega tlaka. S tem se tveganje za srčna obolenja poveča. DUšEVNA BOLEZEN POSLABšUJE SLADKORNO Kdor trpi za diabetesom, je pri njem verjetnost, da zboli za depresijo, še enkrat večja. In obrnjeno: depresije nas naredijo bolj dovzetne za sladkorno bolezen, tudi zato, ker prekomerno izločamo stresni hormon kortizol, ki zvišuje krvni sladkor. Duševna bolezen stopnjuje diabetes, ker prizadeti ne kontrolirajo sladkorja v krvi in se ne držijo predpisanih prehrambnih navad. Posledica so komplikacije pri diabetesu, kot je na primer retinopatija, ki so občutno bolj pogoste, kot je pokazala študija na washingtonski univerzi. JE TUDI OSTEOPOROZA POVEZANA Z DEPRESIJAMI? Zaradi psihičnih težav trpijo tudi kosti. V neki študiji so ugotovili, da je gostota kosti pri moških in ženskah, ki so imeli klinično ugotovljeno depresijo, 15 odstotkov manjša kot pri zdravih kontrolnih pacientih. Nasprotno pa so ugotovili: ženske, ki trpijo zaradi osteoporoze, pogosteje obolevajo za depresijo kot tiste, ki nimajo osteoporoze. Znanstveniki domnevajo, da povzroča krhkost kosti povečana količina stresnih hormonov in citokinov v krvi. Kljub številnim spoznanjem o medsebojnem učinkovanju velikih bolezni, depresijo še vedno nedopustno podcenjujemo. Strokovnjaki pravijo, da je le eden izmed desetih pacientov, ki trpijo za depresijo, deležen terapije, ki temelji na najnovejših znanstvenih ugotovitvah. Izvirna novica: sreda, 5.2.2003 Dnevnik iz tiskane izdaje