Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na področju skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo zbrali v članku.

Slovenija je le dočakala pomemben strateški dokument na področju duševnega zdravja, ki omenjeno področje ureja vse do leta 2028. Da je ta še kako potreben, je že leta poudarjala strokovna javnost, saj je bila organizirana skrb za duševno zdravje več desetletij zanemarjena.

Zaradi duševnih težav na bolniški dopust
Duševne motnje ne vplivajo zgolj na kakovost življenja ljudi z duševnimi motnjami in njihovih svojcev, ampak pomenijo tudi veliko izgubo za gospodarski, socialni in izobraževalni sistem. Po podatkih iz leta 2011 se je v državah Evropske unije, na Islandiji, Norveškem in v Švici kar 38,2 odstotka prebivalcev, torej 164,8 milijona ljudi, spopadalo z duševnimi motnjami. V Sloveniji se največ odraslih srečuje s stresnimi, anksioznimi in depresivnimi motnjami, starejši pogosto trpijo za demenco, v ospredju pa pri nas že leta vztrajata dve javnozdravstveni težavi − škodljiva raba alkohola in samomor.

Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, znašajo 461 milijard evrov na leto. Po podatkih OECD-ja je slabo duševno zdravje vzrok za izgubo od treh do štirih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), največ na račun odsotnosti z dela in zgodnjega upokojevanja. Po podatkih ZZZS-ja so duševne in vedenjske motnje tudi v Sloveniji eden najpogostejših vzrokov za bolniški dopust v zadnjih letih, po trajanju pa so takšne bolniške odsotnosti med daljšimi. Leta 2015 smo imeli zaradi duševnih in vedenjskih motenj 18.215 primerov odsotnosti z delovnega mesta, od tega največ v starostni skupini od 45 do 64 let.

Več pozornosti bodo namenili primarni ravni
Resolucija naslavlja šest prioritetnih področij, in sicer organizacijo skupnostnega pristopa do duševnega zdravja, promocijo in preventivo, dostop do služb in storitev za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ukrepe na področju uživanja alkohola in samomorov ter izobraževanje splošne javnosti.

Sloveniji na primarni ravni obravnave duševnih bolezni primanjkuje služb, zato program predvideva oblikovanje mreže centrov za duševno zdravje. 25 centrov bo namenjeno obravnavi otrok, mladostnikov in njihovih družin, 25 pa jih bo namenjenih duševnemu zdravju odraslih. S tem bi izboljšali dostopnost do specialistov na primarni ravni, saj bodo centri umeščeni v zdravstvene domove, v centrih pa bodo delovale multidisciplinarne ekipe, ki jih bodo med drugim sestavljali psihiatri in klinični psihologi.

Radi bi odpravili razlike med regijami
Dostopnost do služb na področju duševnega zdravja je trenutno neenakomerno porazdeljena po regijah, najbolj prikrajšane so zasavska, pomurska, spodnjeposavska, notranjsko-kraška in jugovzhodna regija, medtem ko imajo regije zahodne Slovenije dokaj dober dostop do služb na področju duševnega zdravja. Z resolucijo programa predvidevajo, da bodo odpravili razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, saj se bodo službe začele prilagajati regionalnim potrebam. Prednost pri vzpostavljanju služb na področju duševnega zdravja bodo imele do zdaj prikrajšane regije. Nekatere regije namreč nimajo niti enega pedopsihiatra.

Poleg omenjenih centrov za otroke, mladostnike in odrasle, ki bodo začeli delovati leta 2020, bodo vzpostavili tudi interdisciplinarne delovne skupine za obravnavo duševnih motenj, ki bodo usposobljene tudi za mobilne krizne intervencije. Ena delovna skupina bi pokrivala okoli 80.000 ljudi, trenutno so že vzpostavljene štiri delovne skupine.

Centri za duševno zdravje se bodo povezovali z lokalno skupnostjo, predvsem s službami za socialno varstvo in specialističnimi bolnišničnimi službami. Kadar bodo obravnavali otroke in mladostnike, bodo v obravnavo vključili tudi šole. Resolucija napoveduje okrepitve mreže rehabilitacijskih služb na področju duševnega zdravja, pri tem se bodo oprli predvsem na nevladne organizacije.

Premalo pedopsihiatrov in kliničnih psihologov
Resolucija se bo spopadla tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj v Sloveniji še vedno primanjkuje predvsem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Trenutno se za pedopsihiatrijo specializira 25 zdravnikov, vseh 25 pa jih bodo z razvojem novih služb na področju duševnega zdravja otrok poskušali zaposliti in tako zadržati v Sloveniji.

Obeta se tudi sistemska ureditev specializacije iz klinične psihologije, namen resolucije je, da bi do leta 2028 imeli od 16 do 17 kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev. S tem bi se vsaj približali standardu razvitih evropskih držav.

Konec kaosa na področju psihoterapije
Z upoštevanjem resolucije naj bi se izboljšal tudi dostop do psiholoških in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirale iz javnih sredstev. Trenutno na področju psihoterapije vlada precejšen kaos, saj se s psihoterapijo trenutno lahko ukvarja kdor koli, ker nadzora nad dejavnostjo ni. Tudi v to bo zagrizla resolucija, saj se na to področje končno uvajajo standardi in normativi, definiral se bo tudi ustrezen kader.

Določba resolucije zahteva, da je treba področje psihoterapije urediti v dveh letih.

Načrtovane spremembe na področju demence, samomorov in destigmatizacije duševnih bolezni
Novosti se obetajo na področju obravnave ljudi z demenco. Načrtovana je vzpostavitev treh spominskih centrov, v katerih bodo delovali strokovnjaki, ki ne bodo pomagali zgolj bolnikom, ampak bodo podporo pri obravnavi ljudi z demenco nudili tudi splošnim zdravnikom.

Načrtujejo še programe za destigmatizacijo duševnih motenj in preventivne ukrepe na področju samomora. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400 do 450 ljudi, in sicer štirikrat več moških kot žensk, izrazite so tudi razlike po regijah, največ samomorov je še vedno v vzhodnih regijah.

Več preventivnih dejavnosti bo steklo tudi na področju duševnega zdravja na delovnem mestu. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, četrtina zaposlenih stres na delovnem mestu doživlja pogosto ali vsakodnevno. Negativne posledice pa predvsem pri izpadu dohodka čutijo delodajalci. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga organizacija vloži v promocijo zdravja na delovnem mestu, delodajalcu prinese od 2,5 do 4,8 evra in je na splošno ena izmed donosnejših naložb za delodajalce.

Kdo bo bedel nad izvajanjem resolucije?
Nad izvajanjem in resolucije bo bedel interdisciplinarni in medresorsko sestavljen programski svet, v katerega bodo vključeni predstavniki uporabnikov, svojcev in nevladnih organizacij. Resolucija načrtuje tudi politične strukture za podporo uresničevanju programa, oblikovali se bodo vladni svet za duševno zdravje, regijski sveti za duševno zdravje in lokalne skupine za duševno zdravje.
Snovalci resolucije upajo, da se bo vlaganje v preventivo in primarno zdravstveno raven obrestovalo, učinki naj bi se pokazali predvsem v boljšem duševnem zdravju ljudi, računajo predvsem na manj napotitev v bolnišnico. Eden izmed ciljev je namreč skrajševanje hospitalizacije, ta trenutno znaša med 40 in 60 dni, v psihiatričnih bolnišnicah pa se letno zdravi 8.000 ljudi.

PREBERI CELOTEN PRISPEVEK NA RTVSLO.SI  >>>>