Dejstvo je, da se je z obratom stoletja način dela spremenil; manj je fizičnega in manualnega dela, več intelektualnega. Posledično je klasičnih poklicnih bolezni, kot so denimo kostno-mišične bolezni ali zastrupitev z azbestom, manj. Hkrati se zaradi intenzivnih psihičnih in intelektualnih obremenitev razvijajo motnje in bolezni, kot je depresija. Na te se v začetnih, blagih fazah prevečkrat gleda, kot da bodo minile same od sebe in niso vredne bolniškega dopusta. Depresija se poglablja in razvija ravno zaradi zanemarjanja prvotnih simptomov in dejstva, da se z njimi ne sooča takrat, ko bi bilo to še relativno enostavno. Obenem se je od dela težko odtrgati, saj je odgovarjanje na službene klice in elektronsko pošto zunaj delovnega časa v Sloveniji stalna praksa. V delovnem okolju je zaradi kariernih ambicij in negotovosti zaposlitve duševno zdravje sekundarnega pomena, dokler se ta kritično ne razvije ali se ne začne odražati v očitnih telesnih težavah, na primer na želodcu, srcu ali krvnem obtoku. Preprosto rečeno: dokler je posameznik zmožen delati.

PREBERI VEČ > Obrazi prihodnosti - depresija in karierni uspeh: delo za dušo ali duša za delo