Skrb za dobro duševno zdravje na delovnem mestu je odgovornost vseh
Vpisal: Lost   
10. 10. 2017
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra , poteka pod geslom »Duševno zdravje na delovnem mestu« in je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, pomembna pa je tudi skrb in odgovornost posameznika.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo pomena skrbi za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, zato smo ob letošnji obeležitvi pripravili dve brošuri - o strategijah za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in prvi psihološki pomoči sodelavcu, ki ima težave v duševnem zdravju.

Skrb za duševno zdravje tudi  na delovnem mestu

Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo in uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, in sicer če zaposleni doživljajo pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo sodelavcev, če se lahko pri delu kreativni itd. Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Predvsem, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev, če gre za slabe delovne pogoje (hrup, svetloba, temperatura, slab zrak ipd.), negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih..

Vsak peti zaposleni z duševnimi težavami

Približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Ocene kažejo, da je več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je ob tem povedala: »Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina (21 odstotkov) pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.« Dobra četrtina odraslih prebivalcev (26 odstotkov) pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina (23 odstotkov) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je 7 % vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.

V 2016 višji delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci

V primerjavi z letom 2012 je bilo leta 2016 doživljanje vsakodnevnega in pogostega stresa približno enako. Se je pa leta 2016 precej povišal delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci. Podatki iz zbirk podatkov kažejo, da je bilo v letu 2016 skupaj 146.563 obravnav na primarni ali sekundarni ravni zdravstvenega sistema, kar je malo več (184 obiskov) kot leta 2015. V letu 2016 se je povečalo število obravnav na sekundarni ravni in zmanjšalo število obravnav na primarni ravni v primerjavi z letom 2015. V letu 2016 je bilo na primarni ravni zdravstvenega sistema 81.121 obiskov zaradi duševnih težav, na sekundarni ravni pa 65.442. Ženske pogosteje obiskujejo zdravstveni sistem zaradi duševnih težav kot moški (ženke 86.676 obravnav, moški 59.888), medtem kot je hospitalizacij več pri moških kot pri ženskah (pri moških 6.272, pri ženskah 5.492). V letu 2016 se je malo povečalo tudi število hospitalizacij zaradi duševnih težav v primerjavi z letom 2015, in sicer iz 11.431 v letu 2015 na 11.764 v letu 2016. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Število primerov, ki imajo zaključen bolniški stalež z dela zaradi duševnih bolezni je bilo leta 2016 18.357 (skoraj še enkrat več pri ženskah kot pri moških),  kar je 142 primerov več kot leta 2015;  izgubljenih je bilo 782.779 koledarskih dni na zaposlenega v letu 2016, kar je 35.378 več kot leta 2016. 

»Odgovornost družbe in delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in preprečevati duševne težave in bolezni«, je povedala doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodala: »Poleg tega je treba spodbuditi tiste, ki že imajo težave v duševnem zdravju, da čim prej poiščejo pomoč in jim po okrevanju pomagati pri postopnem vključevanju nazaj v delovni proces.«


 

Prepoznati težave v duševnem zdravju ni vedno lahko, saj jih lahko oseba, ki ima težave, zanika ali dlje časa prikriva, včasih celo tako dobro, da jih ne prepoznajo niti bližnji. Mag. Maja Bajt z NIJZ je svetovala: »Če opazimo pri sodelavcu znake in simptome težav v duševnem zdravju – npr. da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje.« V pomoč pri tem, kako to storiti, je lahko brošura Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.

Odgovornost posameznika je, da skrbi za svoje zdravje in duševno zdravje, tudi na delovnem mestu. Več o tem, kaj vpliva na duševno zdravje na delovnem mestu in katere so strategije in tehnike za pomoč zaposlenim pa najdete v brošuri Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.

Tonske izjave:

Izvirna novica: www.nijz.si , 9. oktober 2017
Prispevek je last medija: www.nijz.si