Zakaj je težko biti empatičen |
Vpisal: Lost | |||||
09. 05. 2017 | |||||
![]() Empat je človek, na katerega vplivajo energije drugih ljudi in ki ima prirojeno sposobnost, da intuitivno čuti in dojema druge. Če ste tudi vi empat, na vaše življenje precej nezavedno vplivajo želje drugih, njihove misli in razpoloženja. A biti empat je veliko več kot biti le zelo občutljiv, in ta oznaka ni omejena samo na čustva. Lahko namreč zaznavajo fizične občutljivosti in duhovne nagone, prepoznajo motivacijo in namene drugih. Empat ste ali niste. To pomeni, da ste vedno odprti za procesiranje čustev in energije drugih in v mnogo primerih celo prevzamete nase njihova čustva. Z uspehi in dosežki se ne hvalijo. Lahko traja precej časa, da se naučijo sprejeti kompliment – tudi zato, ker so sami bolj nagnjeni k temu, da poudarjajo pozitivne lastnosti drugih. Na področju čustvene povezave so zelo ekspresivni in brez težav govorijo odkrito in na trenutke povsem direktno. Vseeno o čustvih težko govorijo (ne glede na to, kako pogosto in brez težav poslušajo druge). Ko govorimo o izražanju o sebi, so popolno nasprotje. Radi se umaknejo v samoto in se včasih zdijo celo neodzivni, nekateri imajo občutek, da jih empat ignorira. Včasih druge ljudi tako rekoč blokirajo, kar sploh ni tako slaba veščina, glede na to, da so večino časa pod vplivom različnih občutij – poleg svojih tudi čustev mnogo drugih ljudi. Zdravljenje duše
Čustva drugih prevzamejo in projicirajo, ne da bi vedeli, od kod prihajajo. Prav zato je v obdobju, ko se empat še uči obvladovanja svoje sposobnosti, pomembno, da se o tem lahko pogovarja, saj s tem tudi sprošča čustva. Tako lahko razvije še močnejšo sposobnost razumevanja, s čimer je umirjanje zanj lažje. Neprijetna plat tega je, da empati včasih tlačijo vsa čustva in okrog sebe gradijo zid, da ne bi kdo videl v njihovo notranje, zasebno doživljanje in misli. To zadrževanje čustev je lahko posledica travmatične izkušnje ali vzgoje, kjer jim je bilo jasno pokazano ali celo povedano, da se o čustvih ne govori. Občutljivost in ustvarjalnost Empati so občutljivi za televizijo, filme, poročila. Nasilja ali čustvene drame, ki prikazujejo šokantne prizore fizične ali čustvene bolečine, ne glede na to, ali gre za otroke, odrasle ali živali, zlahka jih premagajo solze, včasih jim je celo fizično slabo. Nekateri stežka razumejo takšno krutost, tudi pomanjkanje sočutja in ne razumejo, zakaj takšno trpljenje sploh obstaja. Običajno delajo z ljudmi, naravo ali živalmi in so temu predani z dušo in telesom. Pogosto so neutrudni učitelji ali skrbniki za okolje, delajo kot prostovoljci ter ponujajo svojo pomoč brez plačila. Zakon privlačnosti To so ljudje, h katerim vleče celo popolne tujce, da se jim izpovejo o najbolj zasebnih rečeh. Običajno se zdi, kot da bi podzavestno začutili, da jim bo empat prisluhnil in sočustvoval z njimi. Načeloma so zelo družabni in dobri sogovorniki, polni življenja, pogosto z dobrim smislom za humor. Po drugi strani jih lahko obremenjuje spreminjajoče se razpoloženje, ki mu včasih zlepa ne najdemo razloga. Misli in čustva, ki jih vsak dan sprejemajo, so namreč celo neznosni, če niso pravilno razumljeni, zato se njihovo razpoloženje lahko hitro spreminja. Povsem razumljivo je, da v takšnih trenutkih ni lahko biti v družbi takšnega človeka, a če je zapuščen, ima to lahko nanj zelo poguben učinek. Zato je dovolj vračanje empatičnosti, kakršno vedno dobimo od njih – samo prisluhniti jim je treba, pokazati, da vam je mar, in ne prehitro soditi, saj veliko empatov sploh ne razume, kaj se v njih dogaja, in jih to še bolj žalosti.
Avtor: U. J. Izvirna novica: slovenskenovice.si, 8. april 2017 Prispevek je last avtorja in medija slovenskenovice.si,
|