Oslabelo delovanje ščitnice pri ženskah povzroča depresije
Vpisal: DAMa   
27. 06. 2005
ImageZdrava ščitnica je zelo majhna, težka le petnajst do petindvajset gramov. S svojimi hormoni vpliva na skoraj vse organe in tkiva, zato so tudi težave, ki nastanejo zaradi njenega neustreznega delovanja, zelo različne. Imate hladno, bledo in suho kožo, pa se vam to zdi normalno? Ste utrujeni in imate krhke lase, ki vam tudi izpadajo? Obiščite izbranega zdravnika in ob utemeljenem sumu na moteno delovanje ščitnice bo preveril vrednosti njenih hormonov in presodil, ali potrebujete pregled pri specialistu.

Ljudje z imenom golša označujemo vsako povečano žlezo ščitnico, kar je z zdravniškega stališča le delno ustrezno. Zdravniki namreč kot golšo opisujejo enakomerno ali vozličasto povečano ščitnico, ki deluje normalno. Vselej je treba zato vedeti, ali je le večja, kar običajno ni nevarno, ali pa je moteno tudi njeno delovanje. Slovenija je podobno kot druge evropske države desetletja spadala med območja, kjer je bilo v prehrani premalo joda, opozarja doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino Kliničnega centra Ljubljana. »Tam je golša pogostejša bolezen, kar pomeni, da je žleza le povečana, deluje pa normalno. Običajno ni nevarna, čeprav se lahko v njej skriva rak ščitnice, ki pa je redka in običajno zelo dobro ozdravljiva bolezen. Kadar je golša velika, lahko povzroča občutek tujka v vratu in dušenje. Vsekakor je treba izpeljati dodatno diagnostiko pri specialistu. Bolezen natančneje opredelijo in primerno ukrepajo. Poleg pomanjkanja joda v prehrani namreč obstajajo drugi vzroki za povečano ščitnico. Kuhinjska sol, ki je glavni vir joda v naši prehrani, vsebuje od začetka leta 1999 v Sloveniji petindvajset miligramov kalijevega jodida (KI) na kilogram soli, kar je dvainpolkrat več kot do tedaj.«

Rezultati velike raziskave, v katero so leta 2002 in 2003 strokovnjaki s Klinike za nuklearno medicino zajeli 676 trinajstletnikov iz 34 slovenskih osnovnih šol, so pokazali, da je zdaj preskrba z jodom ustrezna. Velikost ščitnic se je zmanjšala. »Z uporabo jodirane soli v prehrani dobijo odrasli in otroci v Sloveniji dovolj joda za vsakdanje potrebe, zato lahko pričakujemo upadanje števila povečanih ščitnic,« zagotavlja dr. Simona Gaberšček.

Delovanje zdrave ščitnice

Imageščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom in ima obliko metulja. Težave z njo so po pogostnosti druga najpogostejša presnovna bolezen, takoj za sladkorno boleznijo. Ženske za nekaterimi ščitničnimi boleznimi zbolijo pet- do dvajsetkrat pogosteje kot moški. ščitnica izloča v kri hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Za njuno izdelavo potrebuje jod. V ščitnici nastaja več T4 kot T3, prvi pa se nato v krvi spreminja v drugega. V tkivih učinkuje predvsem T3. ščitnični hormoni so nujni za normalno delovanje organizma. Vplivajo na skoraj vsa tkiva, na mišice, kosti, možgane, srce, prebavila. Pospešujejo presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Le normalna koncentracija obeh hormonov v krvi omogoča nemoten potek številnih celičnih procesov. Njeno delovanje uravnava žleza hipofiza v možganih. Deluje podobno kot termostat pri centralni kurjavi. Če se temperatura v prostoru zviša, se termostat izključi, podobno pa se v hipofizi zmanjša izločanje tirotropina (TSH), če se ravni T4 in T3 v krvi zvišata. Če se ravni ščitničnih hormonov znižata, se izločanje TSH poveča, prav tako, kot se vključi termostat, ko se temperatura v prostoru zniža. Pri zdravem človeku usklajeno delovanje hipofize in ščitnice vzdržuje ravni TSH, T4 in T3 v normalnem območju.

Moteno delovanje

Če ščitnica izloča preveč hormonov, govorimo o hipertirozi. Vzroki za bolezen so različni, zato so specifične tudi metode zdravljenja. Učinki prevelikih vrednosti ščitničnih hormonov pa so enaki, ne glede na vzrok hipertiroze. V krvi sta povečani vrednosti T4 in T3, raven TSH pa je znižana. Če ščitnica izloča premalo hormonov, stanje imenujemo hipotiroza. Ravni T4 in T3 sta znižani, TSH pa je zvišan. Kadar imamo še normalne ravni ščitničnih hormonov v krvi, TSH pa je že zvišan ali znižan, govorimo o latentni (prikriti) hipotirozi ali hipertirozi.

Premalo hormonov

Ena izmed glavnih nalog ščitničnih hormonov je uravnavanje presnove. Premalo hormonov v krvi jo zato upočasni. Telesna teža običajno kljub normalni prehrani narašča. Statistike navajajo, da je prav oslabljeno ščitnično delovanje drugi najpogostejši sekundarni vzrok za povečane vrednosti holesterola, takoj za nezdravo prehrano. Večina bolnikov s hipotirozo ima povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, zato ljudi s hipotirozo bolj ogrožajo bolezni srca in ožilja.

Zdravljenje ščitnične bolezni pri dvajsetih do tridesetih odstotkih bolnikov zmanjša tudi količino maščob v krvi. Zmanjšane vrednosti ščitničnih hormonov vplivajo na kožo, postane hladnejša, suha, bleda in debelejša. Pri bolj izraženi obliki se dlani in stopala sploh ne znojijo. Precej pogosta težava, ki opozarja na njeno slabše delovanje, je tudi izpadanje las in dlak. Nohti rastejo počasneje, so krhki in zadebeljeni. Premalo aktivna ščitnica upočasni delovanje organizma, zato bolniki opisujejo utrujenost, težave pri koncentraciji in slabši spomin. Raziskave so pokazale, da imajo ženske z le rahlo oslabljenim ščitničnim delovanjem pogosteje depresije.

Izbuljene oči in motnje srčnega ritma

Preveč aktivna ščitnica oziroma previsoka raven ščitničnih hormonov v krvi pospeši presnovo. Začetek bolezni nemalokrat naznani hitro hujšanje in povečan apetit. Prav v vseh telesnih celicah se procesi odvijajo hitreje. Koža je pri hipertirozi topla, vlažna in gladka, posebno na dlaneh in podplatih. Ljudje navajajo nervozo in nespečnost, so vznemirjeni, pogosto se tresejo. Pri nekaterih oblikah hipertiroze imajo lahko izbuljene oči in motnje vida zaradi prizadetosti mišic in tkiv v orbiti. Motnje srčnega ritma imajo skoraj vsi bolniki s hipertirozo. Najpogosteje jih začutijo takrat, ko se umirijo.

Doc. dr. Simona Gaberšček: »Navajajo občutke hitrega, močnega ali nerednega bitja srca. Pogosto je število utripov v minuti večje od sto. Normalen utrip imajo le bolniki, ki uživajo zdravila za upočasnitev utripa. Približno pet do deset odstotkov bolnikov s hipertirozo, zlasti starejših, ima neenakomeren utrip (atrijsko fibrilacijo). V nekaj tednih uspe zdravnikom z različnimi oblikami zdravljenja znižati raven ščitničnih hormonov. Pri več kot polovici bolnikov z atrijsko fibrilacijo se osem do dvanajst tednov po normalizaciji ščitničnih hormonov spontano vzpostavi redni ritem. Pri bolnikih, ki že imajo znano bolezen srca, se ta lahko zaradi hipertiroze poslabša. ščitnični hormoni namreč povečajo krčljivost srčne mišice in porabo kisika, kar lahko poslabša denimo simptome angine pektoris ali popuščanje srca.« Previsoka raven ščitničnih hormonov povzroča tudi propad mišičnih vlaken, zlasti v ramenih in nadlakteh ter v stegnih, zato bolniki težje dvigajo roke, težje vstajajo iz počepa, težko hodijo po stopnicah in so fizično slabše zmogljivi. Do normalizacije ravni ščitničnih hormonov jim zaradi učinkov hipertiroze na celotni organizem odsvetujejo fizične in psihične napore.

Svojih težav ne opazujte sami!

Kakšna je torej pot nekoga, ki sam opazi povečano ščitnico ali sklepa na moteno delovanje ščitnice, a še nikoli ni bil na pregledu pri tirologu, povprašamo sogovornico. »Najprej naj obišče izbranega zdravnika. Bolnika, pri katerem posumi, da ima golšo, brez dodatnih preiskav napoti k tirologu. Kadar zdravnik sklepa na moteno delovanje žleze, pa določi raven TSH in po potrebi še raven ščitničnih hormonov. Če je izvid patološki, bolnika napoti v ambulanto za bolezni ščitnice. Diagnostika pri specialistu za bolezni ščitnice zajema pogovor o težavah, ki jih opaža. Nato specialist z opazovanjem in tipanjem ovrednoti velikost, lego in konsistenco žleze. Obvezni del prvega pregleda je tudi ultrazvok ščitnice, ki prikaže spremembe, ki jih ne zatipamo. Kadar tako najdemo v žlezi vozliče, opravimo še dodatno preiskavo, scintigram ščitnice. Bolniku vbrizgamo v žilo radioaktivni izotop, ki hitro prehaja v ščitnico. Sevanje nad njo zazna posebna kamera, ki informacije spremeni v sliko. S tem preiskovalci ugotovijo nekatere značilnosti vozličev. Radioaktivni izotop v telesu hitro razpada. Sumljive vozliče v ščitnici punktirajo s tanko iglo pod kontrolo ultrazvoka. Preiskava ni boleča. Vzorček pregleda citolog in oceni naravo vozliča. S kombinacijo različnih preiskav hitro postavimo diagnozo bolezni in se nato odločimo za najustreznejše zdravljenje,« dr. Gaberščkova razloži postopek odkrivanja patoloških sprememb. Če bolniki s ščitničnimi boleznimi redno jemljejo zdravila, upoštevajo navodila in redno hodijo na kontrole k specialistu ali k izbranemu zdravniku, ki izvaja kontrole pri nekaterih oblikah, potekajo brez večjih zapletov. Simptomi se običajno hitro umirijo in ob ustreznem zdravljenju izginejo.

Aleksandra Vidrih

Objavljeno v Oni, prilogi DELA , torek, 31.5.2005
Članek je last avtorice in One.