Napoveduje jo veliko plavajočih mušic, bliskanje in iskrenje, tudi sredi belega dneva. Drugi grozeči znaki so spremembe v vidnem polju v obliki temne sence ali izgube dela vidnega polja, tretji pomembni simptom pa je bolečina v očesu. A ker nenadna izguba vida navadno ne boli, marsikdo misli, da se bo stanje samo izboljšalo. Vendar se ne. Vedno pomeni, da se v telesu nekaj dogaja, in sama od sebe ne mine brez posledic, zato seveda ne bo odveč opozorilo, da je treba takoj ukrepati. če ne morete do okulista, vas bodo brez napotnice sprejeli tudi v triažni ambulanti na ljubljanski očesni kliniki.Nenadna izguba vida lahko prizadene samo eno oko in navadno pomeni okvaro na njem ali na vidnem živcu. Prizadetost obeh očes nakazuje okvaro predelov v možganih, velikokrat pa je povezana tudi z migrenskimi napadi in traja 10 do 15 minut, dokler ne mine spastična faza. Pri starejših ljudeh in pri tistih, ki migrene nimajo, je nenadna izguba vida lahko znak krvnega strdka, ki se je med potovanjem iz večjih žil proti manjšim nekje zaustavil. Če se bo raztopil, bo izguba vida prehodna, sicer pa človeka prizadene možganska kap.
Enostranska izguba vida je povezana z okvaro na mrežnici ali na vidnem živcu, lahko pa tudi z zaporo arterije ali vene, ki prehranjuje mrežnico in vidni živec. »Gre seveda za urgentno stanje, pri katerem bi moral bolnik takoj priti do nas,« pojasnjuje prof. dr. Marko Hawlina, predstojnik Katedre za oftalmologijo Medicinske fakultete in vodja Oddelka za funkcionalno diagnostiko Očesne klinike KC v Ljubljani. Takrat naredijo trombolizo, torej vbrizgajo zdravilo, ki raztopi strdke.Med pogoste vzroke za enostransko nenadno izgubo vida spada tudi odstop mrežnice. Pojavi se lahko pri ljudeh vseh starosti, dejavniki, ki povečujejo tveganje, pa so poškodbe na očeh ter kratkovidnost. Pri tem naj bodo še posebno previdne nosečnice z visoko dioptrijo. Prof. dr. Hawlina pojasnjuje, da študije sicer niso pokazale povezave med porodom in odstopom mrežnice, vendar priporoča, da se ženske z visoko dioptrijo prej posvetujejo z okulistom. Okulistična tehnologija je dandanes že tako izpopolnjena, da se da z morfološkimi testi, vbrizgavanji kontrasta ter z elektrofiziološkimi metodami zelo dobro diagnosticirati vzroke za nenadno izgubo vida, zato skoraj ni nerazjasnjenih primerov. Tudi takrat, ko bolnika doleti izguba vida, pa s testi ne najdejo nobene okvare vidnega sistema, ne, saj je večinski vzrok za nepojasnjeno izgubo vida depresija. Kot pravi prof. dr. Hawlina, ga tedaj pomirijo, da ni z njegovim vidnim sistemom nič narobe, in navadno kmalu spregleda.
Tina Horvat
Objavljeno v prilogi Dela Ona, v torek 28. junija 2005
Članek je last avtorice in revije Ona