Nagnjenost k depresijam se najverjetneje prenaša z mater na hčerke, dokazuje najnovejša ameriška študija na 35 zdravih družinah.Raziskovalci kalifornijske univerze so v raziskavi o
vplivu genetike na potomce v družini, natančneje o njihovi nagnjenosti k
depresiji, ugotovili, da se ta nagnjenost z večjo verjetnostjo prenaša z
matere na hčer kakor z očeta bodisi na sina ali hčer. Raziskavo so izvedli na 35 zdravih družinah: med družinskimi člani so proučevali njihov kortikolimbični sistem v možganih, ki je pomemben za uravnavanje čustev.
Ugotovitev o večji verjetnosti prenosa znakov depresije z mater na hčere
samo potrjuje prejšnje raziskave ameriških znanstvenikov, ki so jih
opravili na živalih, ter številne klinične študije o depresiji nasploh.
Kakšno vlogo ima genetika na pojav različnih motenj v razpoloženju, pri
katerih skupinah lahko napovedo motnje in kako bi lahko preventivno
ukrepali, da bi preprečili izbruh, denimo depresij, so glavni cilji vseh
omenjenih raziskav doslej. »Prvi na svetu smo izvedli posnetke možganov vseh družinskih članov,« se je pohvalila vodja kalifornijske raziskave Fumiko Hoeft.
Priznava, da so znanstveniki odkrili že veliko genskih vplivov staršev
na potomce, celo to znajo napovedati, po katerem od staršev je otrok
podedoval barvo oči, toda »skeniranje« možganskega omrežja, kakršno so
izpeljali na njihovi univerzi, je novost.
Znanstvena ekipa
Hoeftove je najprej na vseh članih 35 sodelujočih družin opravila
magnetno resonanco možganov. Pri proučevanju posnetkov so se
osredotočili na kortikolimbični del možganov, natančneje, na sivo snov v
amigdali, in ugotovili, da je velikost te snovi enaka pri materah in
hčerah, medtem ko ni enaka pri očetu in otrocih. Ker je siva snov v
amigdali kot delu kortikolimbičnega sistema možganov, kjer se uravnavajo
čustva in morebitne motnje, enaka samo pri materah in hčerah,
znanstveniki zatrjujejo, da je to tudi dokaz, da se motnje, kot je
depresija, prenašajo po materini strani na hčere.
Profesorica psihologije na univerzi v Québecu Geneviève Piché,
ki je opravila vrsto študij o prenašanju depresije iz generacije v
generacijo, je kalifornijsko raziskavo ocenila kot »resnično zanimivo«,
ima pa določene pomisleke o rezultatih. Svari, da bi jih morali
razlagati bolj previdno, saj da je za posploševanje še prezgodaj. Po
njenem mnenju raziskava ne upošteva dovolj drugih vplivov na pojav
depresije, kot so vzroki iz okolice, odnosi v družini in morebiten
učinek stresa na mater med nosečnostjo.
Pichéjeva meni, da je 35
družin v raziskavi morda premajhen vzorec, zato rezultati niso dovolj
zanesljivi. Pomislek ima tudi na izbor samo zdravih družinskih članov.
Potrebne so še dodatne študije, v katerih bodo proučevali tudi
depresivne matere. Šele takrat bo mogoče reči, da se depresija dejansko
prenaša z mater na hčere, z očetov pa ne.
Avtor: L. P.
Foto: Wikimedia
Izvirna novica:Delo.si 8. februar 2016
Prispevek je last avtorja in medija Delo.si