Starejši se pogosto srečujejo z depresijo, ki pa velikokrat ostane nezdravljena |
Vpisal: Lost | |||||||
09. 02. 2016 | |||||||
Včasih je simptome depresije pri starejših težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri starejših nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje pa se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih. Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri srečujejo z različnimi težavami, med njimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo. Depresija je pogostejša pri stanovalcih v domovih in bolnih
Med starejšimi se depresija pojavi pri starih nad 75 let, kar avtorji priročnika Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi pripisujejo boleznim in kognitivnim težavam, ki prizadenejo večinoma žensko populacijo. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri stariejšh nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih. Raziskovalci ugotavljajo, da strmo narašča tudi samomorilnost, predvsem v pozni starosti. Tudi Slovenija se po številu samomorov med starejšimi nad 65 let uvršča v sam evropski in svetovni vrh. S starostjo tveganje narašča, še posebej pri moških. Kaj vpliva na razvoj duševnih motenj? Genetski vpliv se z leti manjša, saj se depresija pogosteje pojavi pri tistih, ki so jo imeli že v aktivni dobi. Vzroke pripisujejo tudi neustrezni prehrani v starosti, kar lahko vodi v izgubo teže in apetita. Pomanjkanje vitamina B12 in razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 naj bi tudi spodbudilo razvoj depresije. Ravno tako se z njo spoprijemajo bolniki s srčno in sladkorno boleznijo ter parkinsonovo boleznijo. Pogosto pa za njo zbolijo tudi dementni ljudje in posamezniki z motnjami spanja. Pomembna je socialna podpora, ki pa je ne sme biti preveč
Na razvoj duševnih motenj vplivajo tudi medosebni odnosi v partnerstvu ali družini, saj se s starostjo vloge v družini spreminjajo, kar nekateri težko sprejmejo. Bolezni, skrb za svojce, finančne težave Zagotovo je eden izmed stresnih dogodkov tudi funkcionalna oviranost, kar je povezano z mobilnostjo, skrbjo za osebno higieno, ravnanje z denarjem idr. K temu lahko prištejemo tudi različne kronične bolezni in nizek socialno-ekonomski status, spremembo bivalnega okolja (odhod v dom starejših), finančne težave zaradi upokojitve itd. Na razvoj depresije lahko vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil. Med starejšimi nad 65 let, ki so naredili samomor, ni bil nikoli vzrok samo en dejavnik, ampak je šlo vedno za preplet dejavnikov. Običajno so trpeli tudi za eno od duševnih motenj. Kako preprečiti razvoj duševnih motenj? Telesno zdravje in miselno delovanje ter dober finančni in socialni status so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje starostnikov. Bistvenega pomena so tudi socialna podpora in sposobnost prilagajanja posameznika na različne situacije ter reševanje težav, ki se pojavljajo v starosti. Zagotovo pa je najbolje, da se posamezniki vključijo v različne dejavnosti, ki jih ponujajo različne izobraževalne organizacije. Tam lahko izberejo dejavnosti, ki jih veselijo. To so lahko različni konjički, izobraževanje, varovanje vnukov, prostovoljstvo idr. Prepoznavanje simptomov depresije
Včasih je simptome težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Pozorni postanite, ko posamezniki tarnajo nad bolezenskimi stanji, ki jih zdravnik ne potrdi. Pogosto ostanejo duševne težave spregledane tudi zato, ker nekateri starostniki ne izražajo svojih čustev, predvsem negativnih. Pogosto tudi pri zdravniku povedo le za telesne bolečine, o duševnih težavah pa ne spregovorijo. Na depresijo lahko kažejo tudi težave s spominom ali koncentracijo. Ob bolezni se lahko pojavijo motnje vedenja, na primer zavračanje hrane, agresivnost, nezanimanje za okolico, zaprtost vase, zasvojenost z alkoholom, če te prej ni bilo idr. Znaki duševnih motenj ostanejo pogosto spregledani Izsledki raziskav kažejo, da pri večini starostnikov zdravniki ne prepoznajo depresije, kar je zelo skrb vzbujajoče, sploh če pri posamezniku obstaja tveganje za samomorilno vedenje. Poleg tega so v raziskavah ugotovili, da je kar 70 odstotkov bolnikov, starih nad 55 let, pred samomorom obiskalo zdravnika. Znaki duševnih motenj so pogosto spregledani, ker se prekrivajo z znaki drugih bolezni, ki jih imajo starostniki. Poleg tega pa ti niti ne govorijo z zdravnikom o duševnem zdravju. Bodite pozorni na spremembe vedenja Depresija se pogosto pojavi pri bolnikih po možganski kapi, lahko pa je ta tudi vzrok zanjo. Z razvojem depresije se lahko pojavijo tudi druge bolezni, kot so sladkorna in srčne bolezni, medtem ko jo funkcionalna oviranost in zdravila lahko sprožijo. Pomembno je ohranjati telesno in duševno zdravje, kar je zelo povezano, so zapisali strokovnjaki. Zdravljenje z antidepresivi Pogosto bolnike zdravijo z antidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti, kot so nekateri prepričani, trdijo avtorji priročnika. Bolniki pogosto verjamejo v nesmiselnost zdravljenja, saj so prepričani, da jim nihče ne more pomagati. Pričakujejo tudi hitre spremembe, vendar je učinek viden šele po dvotedenskem ali štiritedenskem jemanju zdravil. V hujših primerih pa bolnike napotijo do psihiatra. Psihoterapija je med starejšimi najuspešnejša metoda zdravljenja Poleg delavnic je za obravnavo bolnikov z depresijo in samomorilnim vedenjem na voljo tudi psihoterapevtsko zdravljenje. Traja dalj časa kot delavnice, ki so po navadi v okviru štirih srečanj. Primerna je za starejše bolnike, ki odklanjajo antidepresive ali bi jemanje zdravil pomenilo kontraindikacijo. Psihoterapevtsko zdravljenje starejših je podobno kot zdravljenje mlajših, le tematika je druga. Pri starejših so to izguba bližnjih, omejitve, ki jih imajo starostniki, spremenjen življenjski slog, funkcionalna oviranost. Po končanem zdravljenju se starostniki bolje počutijo, saj imajo več samozavesti in samospoštovanja, zmanjšan občutek jeze in nemoči ter boljše medsebojne odnose. Kljub dobrim rezultatom psihoterapijo uporabljajo redko, čeprav so starostniki s hujšimi depresivnimi motnjami dali prednost terapiji in ne jemanju antidepresivov. Nikoli vam ne sme postati dolgčas Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, redkeje obiskujejo zdravnika, imajo manj tveganja za razvoj duševnih motenj, se bolje počutijo in so zadovoljni v življenju. Svojci starejše spodbujajte pri njihovih dejavnostih in jim dajte občutek avtonomnosti, nadzora in moči, tako da jim pri opravilih, ki jih lahko storijo sami, ne pomagate. Avtorica: Bojana Lekše Izvirna novica: RTVSLO.si , 9. januar 2016 Prispevek je last medija RTVSLO.si
|