Medtem ko se anksioznost lahko zdravi tudi s sredstvi za pomirjanje in antidepresivi, obratno ne velja - depresija se zdravi samo z antidepresivi

Kaj je depresija  in kaj je anksioznost
Depresivne in  anksiozne  motnje se lahko pojavijo samostojno ali v mešani obliki. Proučite tipične simptome depresije in anksioznost, da se jih boste naučili razlikovati.

Najpogostejša napaka pri predpisovanju psihofarmakov je dajanje zdravil za pomirjanje namesto antidepresivov, čeprav ima bolnik depresijo.

Posledice so lahko nadaljevanje depresije ali celo poslabšanje. Delno je za to kriv tudi bolnik, ki ni pravilno opisal svoje težave, delno pa neznanje ali nezanimanje specialista, ki vedno predpisuje določeno zdravilo, ne glede na specifičnost bolnika.

Medtem ko se anksioznost (tesnoba, strah, zaskrbljenost, vznemirjenost in podobne težave) lahko zdravi tudi s pomirjevalnimi sredstvi in antidepresivi, obratno ne velja. Depresija se, kar se tiče farmakološkega pristopa, zdravi samo z antidepresivi. Pomirjevala lahko uživajo tudi osebe, ki trpijo za depresijo mešano z anksioznostjo, ampak samo kratkotrajno, v akutni fazi zdravljenja. Pri tem je potrebno že na začetku zdravljenja dodajati majhne odmerke antidepresiva, ki ima hkrati tudi pomirjujoč učinek. V času desetih tednov je potrebno postopno zmanjševati odmerke pomirjeval in istočasno poviševati odmerke antidepresiva do optimalne količine. Po določenem času doseže večina antidepresivov anksiolitično (pomirjujoče) delovanje, a na precej manj škodljiv način kot pomirjevala.

Pazljivo s pomirjevali!

Kako delujejo pomirjevalna sredstva

Večina zdravil, ki se uporabljajo za »pomiritev živcev«, spadajo v skupino benzodiazepinov, večina teh je registrirana v Hrvaški. Njihova generična imena so alprazolam, bromazepam, lorazepam, diazepam, klonazepam, oksazepam itd., medtem ko so tržna imena različna glede na podjetje, ki jih izdeluje. Ko se govori o veliki porabi zdravil za živčni sistem, se pri tem misli na pomirjevalna sredstva iz skupine benzodiazepinov.

Benzodiazepinska pomirjevalna sredstva služijo za ublažitev simptomov anksioznih motenj. Najpogostejši simptomi, na katere delujejo benzodiazepini, so nespečnost, strah, trepet, panični napadi, zaskrbljenost, notranji nemir, vznemirjenost, žalost, obsesivne misli in prisilna dejanja. Predpisujejo se tudi za bolečine v mišicah, glavobole in visok pritisk.

Benzodiazepini delujejo tako, da povečajo delovanje nevro-prenašalcev GABA. GABA  je snov za prenos nevronskih signalov, ki delujejo pomirjevalno na živčni sistem, a benzodiazepini spodbujajo povezavo GABA z receptorji (sprejemniki) živčnih celic. Povečujejo dobro razpoloženje in prinašajo pomiritev.

Večina ljudi ne razlikuje antidepresivov od pomirjeval, ki jih strokovno imenujemo trankvilizanti, anksiolitiki (sredstva proti tesnobi) in hipnotiki (sredstva za spanje), odvisno od indikacije, ki ji služijo. Enaka zmeda je tudi pri poimenovanju depresivne in anksiozne motnje. Čeprav se depresija in anksioznost v resnici pogosto pojavljata skupaj, mora zdravnik pazljivo oceniti v kateri meri so prisotni simptomi ene in druge motnje ter začasno predpisati  pomirjevalna sredstva, samo če bolnik zares trpi zaradi anksioznosti.

Bolnik z depresijo, ki namesto antidepresivov jemlje pomirjevala, lahko resnično občuti določeno olajšanje dokler traja učinek zdravila. Vendar ne zato, ker bi bilo pomirjevalo ustrezno zdravilo, ker omrtviči aktivnost možganov, podobno kot analgetiki, ki ublažijo bolečino. Pod vplivom pomirjeval pride do prehodnega zmanjšanja depresivne bolečine, dokler ne mine delovanje pomirjevala. Pomirjevala pa so v svojem bistvu depresorji živčnega sistema, torej ne delujejo »kontra« depresiji, temveč v njeno smer!

Podoben, a bolj škodljiv učinek ima alkohol: omrtviči možganske centre in privede do otopelosti. Če je oseba tudi sicer depresivna, se ji zmanjšajo depresivni simptomi, toda samo dokler ne mine učinek alkohola. Sledi vrnitev depresije, če pa je uživanje alkohola kronično, se depresija poglablja. Zato nekateri zdravniki opisujejo pomirjevala kot »suhi alkohol«.

Pomirjevala lahko izzovejo toleranco organizma, tj. potrebo po povečevanju odmerkov in odvisnost, ki se kaže v abstinenčni krizi oz. v poslabšanju stanja, če oseba poskuša zmanjšati odmerke ali preneha z jemanjem zdravil. v.

Depresija (unipolarna - brez manične komponente)
- potrtost
- žalost, samopomilovanje
- jokavost
- osamljenost
- brezvoljnost, apatija
- občutek brezvrednosti in odvečnosti
- motnje spanja, apetita, spolnosti
- želja po smrti

Anksiozne motnje
- tesnoba
- strah (kronični ali panični)
- fobije
- zaskrbljenost
- razburjenost
- vznemirjenost (notranja in zunanja)
- nespečnost
- obsesivne misli
- prisilna dejanja

Kdaj katero zdravilo?

Antidepresivi niso depresorji temveč aktivatorji živčnega sistema. Nekateri od njih nenazadnje lahko delujejo pomirjevalno toda brez stranskih pojavov, ki so značilni za pomirjevala. Mehanizem delovanja antidepresivov je povsem drugačen od mehanizma delovanja pomirjeval, tako da antidepresivi, ne glede kateri skupini pripadajo, ne povzročajo ne tolerance in ne odvisnosti. Zaradi teh lastnosti so primerni za zdravljenje tako depresije kot  kronične anksioznosti.

Zdravljenje anksiozno-depresivne motnje, prepletanje depresije in anksioznosti je potrebno zastaviti na antidepresivih, pomirjevala uporabimo le za kratek čas. Tak način je primeren tudi pri zdravljenju anksioznosti brez simptomov depresije. Pomirjevala se lahko uporabijo v kombinaciji z antidepresivi v začetni fazi terapije, vendar jih je potrebno postopoma zmanjševati in po desetih tednih opustiti, saj antidepresivi sami prevzamejo funkcijo zmanjševanja simptomov anksioznosti.

Strategija zdravljenja depresije brez primesi anksioznosti pa ne sme vključevati pomirjevalnih sredstev.

Avtorja:
Ozren Podnar, prof.
Robert Torre, dr. med., spec.psihiater

Objavljeno v reviji Vaše zdravlje, št. 41 (4/5), Tukaj
Prispevek je last avtorjev in revije.

Prevedla: Maja C.