|
|
|
|

|
|
Prva stran
|
|
Psihologinja svetuje
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
20. 01. 2007 |
|
Vprašanje:
Na kratko me samo zanima kaj je povod v depresijo?
Ali pomankanje samozavesti al da si pameten ali neumen ali prihaja iz otroštva al premehka al pretrda vzgoja,...? Je tud možn de te zarad depresije začne že glava bolet ker se tok otrujs s tem?
Kaj sploh nardit de se spravš iz te kamuflaže ven de premagaš te misli k ti hodjo skoz po glav. Men na primer de me folk ne jebe.ali se da depresija sploh 100% pozdravt in kam raje k psihologu al psihiatru?
Hvala za razumevanje in LP, bine Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Čakalne dobe so že prav smešne |
|
Aktualno
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
19. 01. 2007 |
|
V koncesijski psihiatrični ambulanti v Strunjanu od decembra dela psihiater Andrej Marušič
"Obala je psihiatrično močno podhranjena," pravi psihiater dr. Andrej Marušič. Prav zato je novica o koncesiji, ki jo je dobil za psihiatrično ambulanto s polovičnim delovnim časom v Strunjanu, še kako dobrodošla. Prve paciente, ki ga, kot zadovoljno ugotavlja, obiskujejo v velikem številu, je sprejel decembra. Andrej Marušič je oktobra lani ustanovil zasebni Zdravstveni zavod Celjenje, v katerem ima opredeljeno klinično dejavnost. Ta vključuje delo v Domu starejših občanov Fužine in v samoplačniški psihiatrični ambulanti v Ljubljani, od decembra pa tudi v novi koncesijski psihiatrični ambulanti v strunjanskem Hotelu Svoboda. Vpiši komentar (1 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Psihiatri in psihologi čedalje bolj zasedeni |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 01. 2007 |
|
Na individualno psihoterapijo, ki stane od 33 do : 62 evrov, lahko čakate teden dni ali kar tri mesece Čeprav se povpraševanje po psihoterapiji pri nas povečuje, to verjetno ne bo tako velik posel kot v ZDA. Psihoterapija nevroz in anksioznih motenj je donosnejša od zdravljenja psihoz.
Psihiater Iztok Lešer, ki dela v eni od bolnišnic in v Trebnjem vodi zasebno ambulanto s koncesijo, meni, da psihiatrična in psihološka pomoč pri nas nikoli ne bo tako dober posel kot v ZDA. Njegovo ambulanto v Trebnjem obiskujejo predvsem bolniki s psihozami, ki so večinoma brez denarja ali živijo samo od socialne podpore. Zato bi lahko po Lešerjevi oceni največ zaslužili terapevti, ki se ukvarjajo predvsem s psihoterapijo nevroz in anksioznih motenj. Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Začetek skupin za samopomoč v Celju! |
|
Obvestila
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
16. 01. 2007 |
Spoštovani! Čas je, da izpolnimo obljubo. Sporočamo Vam, da bo prvo srečanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo v ponedeljek, 22. januarja 2007 ob 18. uri na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, Celje. Na srečanju se bomo pogovorili o vsem, kar je pomembno za delovanje skupine, tudi o dnevu in uri, ki vam najbolj ustreza za srečanja. Srečanje bo trajalo do največ dve uri. Prosim, da mi potrdite vašo prisotnost čim prej, najkasneje pa do 18. januarja. Če morda veste še za koga, ki bi se vključil v skupino, je to še vedno možno. (kliknite "Preberi več" za informacijo kje se nahaja ZZZV Celje!) Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Psihologinja svetuje
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
15. 01. 2007 |
|
Vprašanje:
Moj sin je star 25 let. Končal je srednjo strojno šolo (s težavo) in se potem prepisoval s fakultete na fakulteto, niti en dan pa ne študiral, vme s sicer delal par mesecev (vsa dela sem mu morala urediti jaz) in nato pustil vsako delo, na delo je zamujal, včasih kar brez razloga ostal doma, poskusili smo že s socialo, osebnim zdravnikom, psihiatrom, vendar je šel le enkrat (s prisilo) in tam zatrjeval, da mu nič ni, da ni potreben nobenega zdravljenja, da pač noče delat tega za kar se je izučil.Pa ni res, delati noče tudi drugih del, ki nimajo zveze s strojništvom, pustil je tudi lahka fizična dela, delo v parku, delo kurirja v javni upravi. Doma se zapira v sobo, surfa po internetu, dela sicer v gospodinjstvu to kar mu rečem, če se le da ne hodi iz hiše, nikoli ne bo odprl komu, ki zvoni pri vratih, ne hodi k sorodnikom, nima prijateljev, dekleta, ne hodi ven, praktično je izoliran. Dobiva socialno pomoč in to daje za bivanje in hrano. Praktično visi na meni. Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Psihološka samopomoč ali umetnost samoprevare |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
14. 01. 2007 |
Zaradi predsodkov o psihiatrih, psihiatriji in zdravilih se oboleli raje zatečejo k postopkom, ki imajo subkulturno popularnost in ga predvsem ne označujejo kot bolnika Motnje razpoloženja, posebej depresija in tesnoba, se pojavljajo povsod po svetu. Na Hrvaškem je zaradi vojnega in povojnega stresa, nekaznovanega kriminala, nejasne eksistence in nejasne usode države v priključevanju mednarodnim integracijam teh motenj še več kot v drugih državah. Slabo je poznano tudi dejstvo, da so motnje razpoloženja najtežje in najbolj mučne zdravstvene tegobe, ki privedejo do absolutne večine poskusov in tudi uspelih samomorov! Pa temeljna težava teh motenj ne leži v neozdravljivosti, saj obstajajo zelo učinkovita zdravila in tehnike, ki motnje uspešno ublažijo in jih v vrsti primerov povsem odpravijo. Problem je predvsem v nepoučenosti javnosti o resnosti motenj razpoloženja, v nepoznavanju njihovih simptomov, vzrokov in posledic. Kako naj sploh pričakujemo, da bo oseba z "motnjo razpoloženja" uspešno poiskala pomoč in se bo njena okolica sočutno in humano odzvala na takšno diagnozo, če pa ta besedna zveza pri nas označuje nekaj povsem banalnega, manj pomembnega celo od najbolj banalnega prehlada?Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Psihologinja svetuje
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
14. 01. 2007 |
|
Vprašanje:
Ko sem odkril to stran, sem se vsaj za trenutek olajšal. Končno sem na internetu našel nekaj kjer se lahko nekomur izpovem. Moj problem (za katerega dolgo sploh nisem vedel, da je medicinsko potrjen) je da trpim za OKM. Sem seveda spadajo nesmiselni rituali, ki jih moram vsake toliko časa izvajati. Osebno tudi mislim, da vem kar je vzrok za to mojo motnjo. Mislim, da sem homoseksualec. Ampak ker to v družbi ni najbolj toplo sprejeto in je prikazano kot nekaj "slabega," sem ta svoja čustva do moških poskušal potlačiti. Ker pa to seveda ne gre brez posledic se je pri meni razvil OKM. Star sem XVI let. Od vsega tega me najbolj jezi to, da sem zelo pameten in si zelo dobro razlagam društvene odnose in imam tudi dobro logiko, katero pa seveda zavira moj OKM. Ker hodim v gimnazijo, se moram seveda tudi veliko učiti, kar pa z OKM sploh ni lahko. Sem spada branje ene in iste besede ali dotikanje enega in istega predmeta dokler ne dosežem neko zadoščenje. Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Otroški strahovi: del odraščanja, obenem pa možni znak motnje |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
09. 01. 2007 |
Razvojni strahovi so povsem običajen pojav, če pa ti postanejo nevrotični, so takšni kot posledica motnje v odnosih med starši in otrokom Strah je neugoden občutek, ki se pojavi, kadar se srečamo z določenim zunanjim ali notranjim dražljajem. Zunanji je lahko oseba, žival, določene okoliščine, zvok, vojn, notranji pa neka določena notranja psihična vsebina, ki jo ustvarimo samo (spomnimo se strašljive osebe, duha, pošasti, dogodka, ob katerem smo se prestrašili, lahko si tak dogodek samo predstavljamo). število zunanjih in notranjih dražljajev, ki v nas lahko sprožijo strah, je nešteto: vsak človek, še bolj pa otrok, jih ima cel repertoar, ločimo se le po tem, da je nekoga strah večjega števila, drugega pa manj stvari. Nekateri objekti strahu so tako rekoč splošni: kača, bolezen, smrt, potres, tema, norost, mučenje... Ko torej razpravljamo o strahu, vedno predpostavimo, da obstaja nek objekt, ki je to stanje neugodja sprožil. Zgodi pa se tudi, da se ustrašimo tudi, kadar nas k temu ne pripravi nek jasen dražljaj. Takrat stanje neugodja imenujemo tesnoba, anksioznost, groza ali plahost.Vpiši komentar (0 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
|
Depresija seže vse do otroštva |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
08. 01. 2007 |
|
Dokazali povezanost otrokovih zlorab in depresije
Ameriški znanstveniki so tudi znanstveno potrdili, da je vzrok depresije v odraslosti lahko zanemarjanje in zloraba ljudi v otroštvu. S tem so tudi opozorili na nujnost testiranja zlorabljenih otrok glede možnosti razvoja depresije. Otroci, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, imajo kar 59 odstotkov več možnosti, da bodo v poznih letih zboleli za težko obliko depresije. Raziskave, ki so bile narejene v preteklosti, so že namigovale na to povezavo, vendar je ta raziskava, objavljena v zborniku Archives of General Psychiatry, povezanost zlorab v otroštvu in poznejše depresije prva z gotovostjo dokazala. Vpiši komentar (1 Komentar/ji: ) |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 43 44 45 46 47 48 49 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 433 - 441 od 495 | |
|
Projekt Društva DAM
|