Dr. Andrej Marušič bi pridobitve informatike uporabil v psihiatriji
Ste že slišali za izraz e-depresija? Nič nenavadnega, da ne. E-depresija namreč ni resnična, za zdaj je še zamisel, ki je zrasla v umu psihiatra dr. Andreja Marušiča. Menda kot sploh prva v svetu. Je odgovor na vprašanje, kako čim bolj učinkovito prenesti pridobitve informacijske tehnologije v komunikacijo med psihiatrom in pacienti oziroma njihovimi družinami.

Projekt E-depresija, ki si ga je zamislil dr. Andrej Marušič in s katerim namerava kandidirati za evropski denar, je pred tedni že sprejelo ministrstvo za znanost. Izhodišče je skušati maksimalno optimizirati vse, kar je na voljo za zdravljenje duševnih motenj s pomočjo uporabe interneta in elektronske pošte. Kako to storiti? "Večina ljudi vsak dan uporablja internet. Če dobijo depresijo, panično motnjo ali katero drugo, ni nobenega razloga, da ne bi bili povezani s terminalom, kjer bi vsak dan, ali po potrebi, delal psihiatrični tim," razmišlja Marušič.

Vprašanje: 

Najprej lep pozdrav!
Ne vem kako bi začela, vem samo, da imam cel kup težav in da mi počasi že presedajo. Moje življenje-če povem samo bistvo - otroštvo - ločeni starši, odraščanje v pomanjkanju topline, izkazovanju čustev,nenehno dokazovanje,absolutno neproblematična. Kasneje nasilna zveza, večletno fizično in psihično nasilje in nikjer nikogar, ki bi pomagal. Sedaj rešena tega odnosa, ogromno sem sama naredila na sebi, naprej pa mi nekako ne gre, imam občutek,da me življenje prehiteva. Postala sem razdražljiva,nemirna, brez energije, velikokrat sem brez razloga žalostna, vsi in vse mi gre na živce, iščem najmanjši razlog, da se lahko razburim, postajam obtoževalna do ljudi, ne direktno, samo v glavi imam do njih obtoževalne misli (kakšen je, kako je len, kako samo opravlja), skratka vsi so negativni, včasih se mi ne da niti pogovarjati z nikomer, vem pa, da postajam naporna za okolico. Kaj naj po vaše naredim? Traja že več časa in vedno manj je dni, ko sem v redu. Ne vem kam bi se tudi uvrstila glede na vse te simptome, zdi se mi samo ena velika zmešnjava! Hvala za vaš odgovor!

lejla

dr. Jurij Bon
Psihiatrična bolnišnica Begunje

Ljudi, ki zbolijo za različnimi duševnimi motnjami, spremlja stigma že vso človeško zgodovino. Odnos družbe do njih je bil skozi obdobja različen, vedno pa bolj ali manj odklonilen. V moderni družbi je stigmatizacija vseh drugačnih ljudi, ne le duševnih bolnikov, v vsakdanjem pogovoru čedalje bolj nesprejemljiva, vendar se seli na bolj prikrite ravni in verjetno celo narašča. V zadnjih desetletjih lahko v svetu opažamo porast števila gibanj in društev bolnikov, ki se skušajo z združevanjem bolj odločno upreti stigmatizaciji in poskrbeti za upoštevanje svojih pravic in sprejemanje njihovih posebnosti v družbi.

Vzporedno s tem so vedno bolj aktivne tudi zdravstvene, socialne in nevladne organizacije, ki izvajajo različne programe destigmatizacije. Nekatere države imajo zdaj na področju duševnega zdravja sprejete nacionalne programe destigmatizacije in aktivno spodbujajo prizadete posameznike, da pristopijo k prizadevanjem za spremembo svojega položaja.

Pogosto nas preveva občutek, ki mu rečemo žalost. Vendar depresija pomeni več kot le trenutek ali dva žalosti in občutek obupa ter nemoči. Depresija je bolezen. Kot za mnoge bolezni tudi za depresijo še ne vedo, kaj natančnojo povzroča. Ve se, da je depresija posledica kemičnega neravnovesja v možganih in da imajo zdravila pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju le- tega.
Depresiven bolnik je običajno žalosten, obupan, ima pa tudi številne druge znake, ki se med boleznijo pogosto spreminjajo.
Najpogostejši simptomi depresije so:

• žalostno, depresivno razpoloženje;
• izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari, ki so pred tem povzročale veselje;
• vznemirjenost, tesnoba, napetost;

Vam je strah spremenil življenje? Se bojite iti v kino? Vas je strah sestanka, ker boste morali govoriti sodelavcem? Se ponoči zbujate in vas je strah dneva, ki prihaja? In nimate nikogar, s katerim bi se o tem pogovorili, saj menite, da vas nihče ne bo razumel? Obiščite spletno stran Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si, prvega slovenskega portala in foruma, kjer se srečujemo tisti, ki smo se soočili z depresijo ali katero od anksioznih motenj.

Društvo je nastalo konec leta 2004 na pobudo uporabnikov, ki smo se želeli srečevati in se pogovarjati o svojih težavah. Bolezenski strah in depresijo lahko namreč dobro razume samo nekdo, ki ima izkušnje, ki ve, kako je, če te ohromi strah ali kako bolita žalost in nemoč pri depresiji. Poleg tega je za ljudi s temi motnjami značilno, da se izogibajo socialnim stikom, da se zapirajo v svoje domove.

Na pragu 21. stoletja so prebavne motnje pogosto psihosomatskega izvora, oziroma se pojavljajo kot posledica prenapetosti, preobremenjenosti in stresa. V primeru prebavnih motenj komplementarna medicina ponuja učinkovito dodatno terapijo v obliki akupunkture, akupresure, reflekso- in aromaterapije, homeopatije ipd. Blagodejno deluje tudi zmerno, redno gibanje in vse, kar zmanjšuje preobremenjenost in stres: joga, avtogeni trening, tai chi, masaža (shiatsu)...

Za izredno učinkovito pa se je izkazala tudi fitoterapija. Proti napenjanju in vetrovom pomagajo ajbiš (tudi proti krčem), angelika in kumina. Čaji iz janeža, koromača, žajblja, poprove mete in kamilice (proti krčem), pa tudi zeleni čaj spodbujajo in lajšajo prebavo. Vnetje črevesne sluznice preprečujeta in lajšata čaj iz borovnic in slezenovca; iz svežih borovnic lahko pripravite tudi sok in ga v času težav uživate trikrat na dan.

Drage članice in člani društva, drage forumke in forumci, podpornice in podporniki:

Da bi – kadar nam to pač godi – svojo pripadnost društvu in forumu lahko pokazali tudi drugim, smo se odločili, da zaščitni znak in zaščitni slogan društva DAM razsejemo tudi v obliki majic. Dolgo smo izbirali barvo, izrisovali znak in ga premikali levo in desno, gor in dol po tkanini, da smo končno odkrili lego in kombinacijo, ob kateri lahko zdaj pozeleni od zavisti vsak feng shui mojster (ampak "DAM zelene" ne bo dosegel, pa naj se slika!).

Majice so na prodaj po 9,18 € (Euro) (1.990,99 SIT - slovenskih tolarjev), z nakupom pa nekaj evrov prispevate tudi za delovanje društva, kar pomeni vzdrževanje in razvoj spletne strani, organiziranje skupin za samopomoč, grizenje svinčnikov pri pripravi vlog na različne državne in lokalne razpise...