NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
|
Prva stran
|
|
Zdravnik proti stresu in izgorevanju |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
25. 08. 2006 |
 I. Uvod
Izraz izgorevanje (burnout) je prvi uvedel psiholog Freudenberger leta 1974, ko je raziskoval duševne težave pri osebju agencije za socialno delo (Čebašek-Travnik, 1998). Do izgorelosti pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo ali moč. Christine Maslach, pionirka raziskav na tem področju, definira burnout kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do klientov. Cherniss v svoji definiciji burnout opisuje kot tesnobo, napetost in čustveno izčrpanost, vse pa je posledica obremenitev na delovnem mestu. Lee in Ashforth uporabljata izraz psihološki burnout, za katerega so značilni trije sestavni deli: čustvena izčrpanost, depersonalizacija (v smislu negativnega odnosa do klientov) in nezadovoljstvo oziroma negativen odnos do dela, ter s tem povezani slabši rezultati dela. |
|
Preberite več...
|
|
|
Izgorelost – metafora časa, v katerem živimo |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 08. 2006 |
 »Mene ni sesulo delo. Mene je sesulo, ker sem sebe ves čas odlagala na stran. Zunanje ambicije ti ne morejo zapolniti objektivnih primanjkljajev. Rečeš si: še to uredim, še to počakam, zmeraj pa se najde še kdo, ki hoče kaj od tebe. Ničesar ne počneš zase, ampak večino časa le tisto, kar se od tebe pričakuje. Tuja pričakovanja imaš internalizirana kot svoja, dojemaš jih kot svoje vrednote. Navzven deluješ skrajno močno, skrajno avtonomno, objektivno pa v bistvu ves čas nosiš v sebi vgrajene komande, vzorce obnašanja. Skozi socializacijo se naučiš, da lahko poskrbiš zase šele takrat, ko si poskrbel za vse ostalo. Zate potem vedno zmanjka časa in energije.« To so besede 49-letne Andreje Pšeničny, ki je po izkušnji bolezenske izgorelosti skupaj s profesorico andragogike Dušano Findeisen ustanovila Inštitut za razvoj človeških virov. Na Inštitutu se med drugim ukvarjajo z zdravljenjem in preprečevanjem sindroma izgorelosti, ki je pravzaprav metafora časa, v katerem živimo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Odgovori psihiatrinje
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
21. 08. 2006 |
 V: Lepo pozdravljeni!
Sin (18 let)se zdravi z antidepresivom cipralex 10 mg.Težava je v tem, da je že nekajkrat poskušal narediti samomor. Danes je bila zgodba poskusa takšna: zvečer je šel s prijatelji ven in nekje okoli dvanajste ure sva se še slišala po telefonu. Vse je bilo vredu. Priznam, da sem potem zaspala in se nisem zbudila preden ni bila ura okoli 9 in takrat se je sin vrnil domov, češ da se poslovi od mene in da ne more več živeti, da je vse nesmiselno in da ko bo umrl bo srečen. Dolgo časa sva se pogovarjala in razglabljala o smrti in njegovih občutkih (s punco se je razšel nekaj dni nazaj, čaka ga popravni izpit iz matematike in do sedaj knjige še pogledal ni...). |
|
Preberite več...
|
|
|
Izgorelost se razlikuje od izčrpanosti |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
19. 08. 2006 |
 Pogovor z nemškim raziskovalcem stresa Johannesom Siegristom o izgorevanju Trije znaki: čustvena izčrpanost, padec storilnosti in občutek odtujenosti od dela
Johannes Siegrist, 62-letni profesor za medicinsko sociologijo in direktor inštituta na univerzitetni kliniki Düsseldorf, raziskuje stres in sindrom izgorelosti. Napisal je več strokovnih del o tej temi (na primer Work and Stress, Delo in stres).Rezultat njegovega dolgoletnega raziskovanja kroničnega psihosocialnega stresa na delu je teoretični model poklicne krize zaradi neravnotežja med vloženim trudom in nagrado kot vzorec za razvoj bolezni.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Proč z negativnimi vzorci |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
18. 08. 2006 |
 Naše vsakdanje delovanje in odzivanje v življenju ni odvisno od dogodkov, kot so včasih menili, temveč od tega, kako te dogodke razumemo, kako si jih razlagamo, interpretiramo. Kako se bomo čustveno odzvali in kako se bomo vedli, je odvisno od tega, kaj nam neka situacija pomeni. Mišljenje in posledično vedenje sta pogojena z globoko ukoreninjenimi stališči in bazičnimi prepričanji, ki so se začela oblikovati že v otroštvu. Bazičnih prepričanj se navadno sploh ne zavedamo, prav od njih pa je odvisno, kako bomo dojemali samega sebe, okolico in se odzvali v določenih situacijah. Stališča pa se gradijo in oblikujejo postopoma, v interakciji z okolico. Človekovo vedenje lahko zaradi drugačnih stališč, nerealnih prepričanj in vzorcev postane disfunkcionalno do take mere, |
|
Preberite več...
|
|
|
Zakaj se braniti odkrite besede? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
06. 08. 2006 |
 V današnjem tempu življenja je stres stalnica, z njim se srečujemo vsak dan. Kdo od nas vsaj občasno ne občuti izčrpanosti, tesnobe, preobremenjenosti, pomanjkanja časa zase, pritiska zahtev doma ali na delovnem mestu? Problem nastane, ko se stiske kopičijo, so premočne, preveč zgoščene ali predolgo trajajo. Tedaj lahko občutja brezvoljnosti, nemoči, utrujenosti in ujetosti vodijo v izgorelost, depresijo, anksioznost in razne druge duševne tegobe. Statistika govori, da je v Sloveniji obolevanje za duševnimi boleznimi trikrat pogostejše kot za rakom in ravno tako |
|
Preberite več...
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
04. 01. 2006 |
 Že na samem začetku oblikovanja vsebin portala Društva DAM "NeBojSe.si", se je uredništvo odločilo, da bomo objavljali osebne zgodbe naših uporabnikov portala in članov društva. Poudarek naj bi bil na zgodbah o "uspehu", ki bi uporabnikom bile lahko svetel zgled, upanje in obenem pričevanje, da je ozdravljenje od depresije in anksioznih motenj realnost. Mitološki ptič Feniks, ki se iz pepela vedno znova rodi v novo življenje, naj bi bil prispodoba, ali zaščitni znak osebnih zgodb, kot je v enem prejšnjih prispevkov zapisala DAM-a. Na žalost pa ne obstajajo samo zgodbe s srečnim koncem. Enostavno zato ne, ker življenje pač ni pravljica, ne Hollywoodski film s srečnim koncem. Nekatere zgodbe, prav tako kot usode različnih ljudi imajo za bralca neprijeten, ali nepričakovan konec. |
|
Preberite več...
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
16. 06. 2006 |
 Samomorov se ne moremo rešiti, pa če se ubijemo!
Bliža se konec šolskega leta, ki ga mnogi šolarji že težko pričakujejo. Zadnji meseci pa so zanje najtežji, saj so še bolj obremenjeni in pod velikim stresom. Pogosto se namreč zgodi, da okolica in starši od njih pričakujejo in zahtevajo preveč, zato se nemalokrat znajdejo v veliki duševni stiski. Predvsem tisti, ki so že sicer na robu in bolj labilni, pa se včasih odločijo tudi za najskrajnejše sredstvo za rešitev svojih težav - samomor. Statistika samomorov v Sloveniji je zastrašujoča. |
|
Preberite več...
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
10. 10. 2005 |
|
Začelo se je davno v mojem otroštvu, ko sem imel 8 let. Takrat je moja mati zbolela za meni neznano bolezen, sklerozo multipleks (počasno odmiranje telesa, ker se prekine povezava med živci in možgani). Bolezni je bila travma za vse, ker je bila s strani staršev tako predstavljena. Travme so se nadaljevale 16 let vse do njene smrti, ob kateri sem bil prisoten. Mama je v teh letih popolnoma ohromela, tako da je potrebovala popolno nego mene ter naše prekrasne sosede, sestra se je med tem skupaj z družino odselila v sosednjo vas, kar nisem v danih razmerah pri svojih 18 nikakor mogel razumeti. Zamero do nje mi je še stopnjeval moj skoraj vedno pijani nasilni oče, ki mi je v življenje prinesel prenekatero predvsem slabo izkušnjo. |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 148 149 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1324 - 1332 od 1334 |
|
|
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|
