NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
|
Prva stran
|
|
..bila je ena izmed nas.... |
|
Aktualno
|
|
08. 09. 2006 |
|
 V današnjem časopisu Delu na predzadnji strani sem prebrala, da dr. TANJE LAMOVEC, univ. dipl. psih., slovenske zagovornice pravic uporabnikov psihiatrije, ni več med nami. Bila je ena izmed nas. Vedela je, kaj je to depresija in da takrat ne pomaga samo sprehod.
Razumela nas je… in v njenih knjigah sem našla veliko uporabnega znanja in modrosti. Iz njenih tekstov sem črpala vsebino za svoj prvi pomembni javni nastop, ko sem predstavila delovanje našega društva.
Rada bi vam jo predstavila skozi tekst novinarke Urše Matos. ……bila je ena izmed nas….
|
|
Preberite več...
|
|
|
11. Evropski simpoziji o samomoru in samomorilnem vedenju |
|
Promocijska kampanja "Premagal sem depresijo"
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
05. 09. 2006 |
|
SVETOVNI DAN PREPREČEVANJA SAMOMORA - 10. SEPTEMBER 2006  Samomor, suicide, Ń�Đ°ĐĽĐľŃƒĐ±Đ¸ĐąŃ�тво, zelfmoord, kamikaze, Selbstmord, Ελληνική, suicidio, suicídio, självmord - jezik, ki ga uporabljamo, ko razpravljamo o tem tragičnem dejanju, ni pomemben, pomembno je dejanje samo, vzroki zanj in iskanje načinov za njegovo preprečevanje.
Iskanje vzrokov za samomor in preventivnih ukrepov je rdeča nit 11. Evropskega simpozija o samomoru in samomorilnem vedenju: od Grenlandije do Kavkaza, od Urala do Iberije. |
|
Preberite več...
|
|
|
Aktualno
|
|
04. 09. 2006 |
|
 Skoraj vsi smo že večkrat imeli izkušnje stanja podobnega transu, čeprav tega nismo poimenovali hipnoza. To je lahko kadarkoli v dnevu, ko se zasanjamo in se ne zavedamo vsakdanjih stvari in dogajanj v naši okolici. Lahko se nam to zgodi ob branju zanimive knjige, gledanju filma, ali ko nas prevzame zahteven projekt in ne slišimo, ko se kdo želi pogovarjati z nami in se ne zavedamo koliko časa je med tem minilo. Zamišljeni, zatopljeni v svoje svetove med vožnjo avtomobila lahko na avtocesti zgrešimo izvoz...
|
|
Preberite več...
|
|
|
Spoštovani g. predsednik - "Ustavite slovensko psihiatrijo" |
|
Odprta pisma
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
28. 08. 2006 |
Neobičajno odprto pismo predsedniku republike Slovenije - g. Janezu Drnovšku
 To pismo Vam pišem v dvojni vlogi. Prvič kot državljan, kjer bom izražal bolj svoje lastne poglede in mnenja, tudi osebne izpovedi, o izjemno kompleksni, zapleteni in nelahki problematiki odnosa med družbo in psihiatrijo. In drugič kot t.i. »uporabnik psihiatričnih storitev, oz. bolj natančno kot član sicer majhne, neformalne, aktivne skupine t.i. nezadovoljnih in ozaveščenih uporabnikov - NOUPS . Skratka osebna mnenja, za katera čutim polno odgovornost, in sem pripravljen tudi na morebitne sankcije bom pisal v prvi osebi ednine, izkristalizirana skupna mnenja NOUPS-a pa v množini.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Akcija društva onkoloških bolnikov Slovenije |
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
27. 08. 2006 |
 Cenjeni bralci in bralke spletnega portala Društva DAM!
Ponosni smo na dejstvo, da je v Sloveniji tudi veliko drugih društev, ki se zavzemajo za informiranje, samopomoč in pravice obolelih za različnimi obolenji. Vsi vemo, da je rak dandanes še vedno ena najtežjih bolezni, zato je premagovanje in okrevanje za osebe z rakom izjemno huda bitka. Pri tem jim brezkompromisno pomaga Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, ki z izjemno pozitivno in navdihujočo akcijo »Kolo življenja« zbira sredstva za izboljšanje pogojev bivanja za bolnike na onkološkem inštitutu. Oglejte si, kako lahko pomagate, na njihovi spletni strani tukaj -->>
|
|
Preberite več...
|
|
|
Spet nad kukavičjim gnezdom? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
27. 08. 2006 |
 Dobrih deset let ga v Sloveniji ni bilo. Naše duševne bolnike so z njim zdravili v Zagrebu. Zdaj se vrača. Elektrošok, strokovno imenovan elektrokonvulzivna terapija. Metoda, ki je zelo učinkovita pri zdravljenju depresij in rešuje življenja, je njen zagovornik, doktor Slavko Ziherl povedal ALENKI KOCIPER. Ima tudi stranske učinke, a še zdaleč ni vse tako črno, kot v znamenitem filmu Miloša Formana.
Psihiatrija pri ljudeh zbuja strah, predstave o bolnišnicah in terapijah so včasih grozljive, četudi nerealne. Zaprti oddelki, prisilni jopiči, elektrošoki, brezkončno število zdravil ... Tisti, ki so izkusili, neradi govorijo, oni, ki niso, si težko predstavljajo.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Zdravnik proti stresu in izgorevanju |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
25. 08. 2006 |
 I. Uvod
Izraz izgorevanje (burnout) je prvi uvedel psiholog Freudenberger leta 1974, ko je raziskoval duševne težave pri osebju agencije za socialno delo (Čebašek-Travnik, 1998). Do izgorelosti pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo ali moč. Christine Maslach, pionirka raziskav na tem področju, definira burnout kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do klientov. Cherniss v svoji definiciji burnout opisuje kot tesnobo, napetost in čustveno izčrpanost, vse pa je posledica obremenitev na delovnem mestu. Lee in Ashforth uporabljata izraz psihološki burnout, za katerega so značilni trije sestavni deli: čustvena izčrpanost, depersonalizacija (v smislu negativnega odnosa do klientov) in nezadovoljstvo oziroma negativen odnos do dela, ter s tem povezani slabši rezultati dela. |
|
Preberite več...
|
|
|
Izgorelost – metafora časa, v katerem živimo |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 08. 2006 |
 »Mene ni sesulo delo. Mene je sesulo, ker sem sebe ves čas odlagala na stran. Zunanje ambicije ti ne morejo zapolniti objektivnih primanjkljajev. Rečeš si: še to uredim, še to počakam, zmeraj pa se najde še kdo, ki hoče kaj od tebe. Ničesar ne počneš zase, ampak večino časa le tisto, kar se od tebe pričakuje. Tuja pričakovanja imaš internalizirana kot svoja, dojemaš jih kot svoje vrednote. Navzven deluješ skrajno močno, skrajno avtonomno, objektivno pa v bistvu ves čas nosiš v sebi vgrajene komande, vzorce obnašanja. Skozi socializacijo se naučiš, da lahko poskrbiš zase šele takrat, ko si poskrbel za vse ostalo. Zate potem vedno zmanjka časa in energije.« To so besede 49-letne Andreje Pšeničny, ki je po izkušnji bolezenske izgorelosti skupaj s profesorico andragogike Dušano Findeisen ustanovila Inštitut za razvoj človeških virov. Na Inštitutu se med drugim ukvarjajo z zdravljenjem in preprečevanjem sindroma izgorelosti, ki je pravzaprav metafora časa, v katerem živimo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Odgovori psihiatrinje
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
21. 08. 2006 |
 V: Lepo pozdravljeni!
Sin (18 let)se zdravi z antidepresivom cipralex 10 mg.Težava je v tem, da je že nekajkrat poskušal narediti samomor. Danes je bila zgodba poskusa takšna: zvečer je šel s prijatelji ven in nekje okoli dvanajste ure sva se še slišala po telefonu. Vse je bilo vredu. Priznam, da sem potem zaspala in se nisem zbudila preden ni bila ura okoli 9 in takrat se je sin vrnil domov, češ da se poslovi od mene in da ne more več živeti, da je vse nesmiselno in da ko bo umrl bo srečen. Dolgo časa sva se pogovarjala in razglabljala o smrti in njegovih občutkih (s punco se je razšel nekaj dni nazaj, čaka ga popravni izpit iz matematike in do sedaj knjige še pogledal ni...). |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 134 135 136 137 138 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1225 - 1233 od 1241 |
|
|
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|
