Srečanja bodo potekala ob sredah, ob 18. uri v Mladinskem domu Jarše, Jarška 44, v Ljubljani.
število udeležencev je omejeno na 12. Cena dvanajstih srečanj je 85 evrov, to pomeni 7,10 eurov na eno srečanje. Prijave pošljite na društveni mail. Znesek boste poravnali po položnici pred začetkom delavnic, ko bo dovolj prijavljenih.

Kdor se ni v svojem najožjem krogu srečal z duševno boleznijo, ne ve, kaj to pomeni. Ne ve, kaj doživlja prizadeta oseba niti kaj vse morajo ob njej prestati svojci. Duševna bolezen se lahko pojavi čez noč in lahko prizadene vsakega izmed nas. Prav zato, ker ima že 26 odstotkov slovenske populacije vsaj občasne psihične motnje, so predstavniki Odbora svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije prepričani, da naša država nujno potrebuje zakon o varstvu duševno bolnih, na njegovi podlagi pa je treba prioritetno razmišljati tudi o čimprejšnji uvedbi nacionalnega programa za duševno zdravje, ki bi opredelil delovanje mreže celovite oskrbe oseb z duševnimi motnjami, strokovno pomoč svojcem, predvsem pa učinkovito preventivno dejavnost.

Z duševnimi motnjami se pri nas občasno srečuje približno četrtina ljudi. Psihiatrična klinika v Ljubljani je lani hospitalizirala 3000 nujnih bolnikov, še pred desetletjem pa le 1500 na leto. V Sloveniji je približno 10.000 ljudi s psihotičnimi obolenji in 100.000 z depresijo in drugimi motnjami, po številu samomorov, ki so neposredno povezani z notranjimi stiskami ljudi, pa smo prav v evropskem vrhu.

Premislite o svojih slabih navadah
Predebeli smo. Kadimo. Popijemo preveč alkohola. Ne telovadimo dovolj. In veliko preveč smo pod stresom.
Počasi se ubijamo in se tega zavedamo. Pa kljub temu ne odnehamo – pretirano jemo, prižgemo si naslednjo cigareto, valjamo se pred televizijo in zlijemo vase še eno pivo… Nekaj največjih mislecev iz sveta genomike, nevroznanosti, biokemije in evolucijske psihologije razmišlja o Big Macu med medicinskimi vprašanji:
Zakaj se ljudje tako težko spremenimo?

Je možno, da nam manjka nekakšen gen za samodisciplino? Ni prav verjetno, čeprav nedavne raziskave, ki jih je povzela (ameriška, op.pr.) Nacionalna akademija znanosti nakazujejo, da morda prav kombinacija genov ter okoljskih faktorjev vpliva na ljudi, da težko nadzirajo svoje navade.

Koprsko-izolska enota Društva Ozara je danes, dne 06. 03. 2007, ob 12.00 organizirala okroglo mizo na temo  Sodelovanje med organizacijami, ki pomagajo ljudem s težavami v duševnem zdravju, osnovnimi in srednjemi šolami. Uredništvu Društva DAM je zelo žal, ker sporočila o okrogli mizi zaradi tekočih del na strežniku nismo mogli objaviti prej.

Okrogla miza je potekala v Manziolijevi Palači, razpravljali pa so  o tem, kako priti do " boljšega sodelovanja med organizacijami, ki pomagajo ljudem s težavami v duševnem zdravju in mladinskimi organizacijami", oziroma raznimi šolami.

Pogovarjali so se torej o tem, kakšno pomoč mladi sploh potrebujejo.
"Mladi se ze zelo zgodaj srečujejo z raznimi manjšimi duševnimi stiskami. Opazili smo, da se pogosto ne vedo kam obrniti. Zato bi radi, da se predstavniki mladinskih organizacij bolje seznanijo z delovanjem organizacij kot so OZARA in šENT."  (Preberite več o programu okrogle mize)