NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Trenutno na seznamu ni načrtovanih prihajajočih dogodkov.
Poglej koledar dogodkov

Prva stran
Začetek skupin za samopomoč v Celju!
Obvestila
Vpisal: DAMa   
16. 01. 2007

ImageSpoštovani!
Čas je, da izpolnimo obljubo. Sporočamo Vam, da bo prvo srečanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo
 
v ponedeljek, 22. januarja  2007 ob 18. uri
na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, Celje.

 
Na srečanju se bomo pogovorili o vsem, kar je pomembno za delovanje skupine, tudi o dnevu in uri, ki vam najbolj ustreza za srečanja. Srečanje bo trajalo do največ dve uri.
Prosim, da mi potrdite vašo prisotnost čim prej, najkasneje pa do 18. januarja.  Če morda  veste še za koga, ki bi se vključil v skupino, je to še vedno možno.  (kliknite "Preberi več" za informacijo kje se nahaja ZZZV Celje!)
 

Preberite več...
 
Psihološka samopomoč ali umetnost samoprevare
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
14. 01. 2007
ImageZaradi predsodkov o psihiatrih, psihiatriji in zdravilih se oboleli raje zatečejo k postopkom, ki imajo subkulturno popularnost in ga predvsem ne označujejo kot bolnika

Motnje razpoloženja, posebej depresija in tesnoba, se pojavljajo povsod po svetu. Na Hrvaškem je zaradi vojnega in povojnega stresa, nekaznovanega kriminala, nejasne eksistence in nejasne usode države v priključevanju mednarodnim integracijam teh motenj še več kot v drugih državah.
Slabo je poznano tudi dejstvo, da so motnje razpoloženja najtežje in najbolj mučne zdravstvene tegobe, ki privedejo do absolutne večine poskusov in tudi uspelih samomorov! Pa temeljna težava teh motenj ne leži v neozdravljivosti, saj obstajajo zelo učinkovita zdravila in tehnike, ki motnje uspešno ublažijo in jih v vrsti primerov povsem odpravijo. Problem je predvsem v nepoučenosti javnosti o resnosti motenj razpoloženja, v nepoznavanju njihovih simptomov, vzrokov in posledic. Kako naj sploh pričakujemo, da bo oseba z "motnjo razpoloženja" uspešno poiskala pomoč in se bo njena okolica sočutno in humano odzvala na takšno diagnozo, če pa ta besedna zveza pri nas označuje nekaj povsem banalnega, manj pomembnega celo od najbolj banalnega prehlada?
Preberite več...
 
Otroški strahovi: del odraščanja, obenem pa možni znak motnje
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
09. 01. 2007
ImageRazvojni strahovi so povsem običajen pojav, če pa ti postanejo nevrotični, so takšni kot posledica motnje v odnosih med starši in otrokom

Strah je neugoden občutek, ki se pojavi, kadar se srečamo z določenim zunanjim ali notranjim dražljajem. Zunanji je lahko oseba, žival, določene okoliščine, zvok, vojn, notranji pa neka določena notranja psihična vsebina, ki jo ustvarimo samo (spomnimo se strašljive osebe, duha, pošasti, dogodka, ob katerem smo se prestrašili, lahko si tak dogodek samo predstavljamo). število zunanjih in notranjih dražljajev, ki v nas lahko sprožijo strah, je nešteto: vsak človek, še bolj pa otrok, jih ima cel repertoar, ločimo se le po tem, da je nekoga strah večjega števila, drugega pa manj stvari. Nekateri objekti strahu so tako rekoč splošni: kača, bolezen, smrt, potres, tema, norost, mučenje... Ko torej razpravljamo o strahu, vedno predpostavimo, da obstaja nek objekt, ki je to stanje neugodja sprožil. Zgodi pa se tudi, da se ustrašimo tudi, kadar nas k temu ne pripravi nek jasen dražljaj. Takrat stanje neugodja imenujemo tesnoba, anksioznost, groza ali plahost.
Preberite več...
 
Depresija seže vse do otroštva
Iz medijev
Vpisal: Hister Caprae   
08. 01. 2007

Image Dokazali povezanost otrokovih zlorab in depresije

Ameriški znanstveniki so tudi znanstveno potrdili, da je vzrok depresije v odraslosti lahko zanemarjanje in zloraba ljudi v otroštvu.

S tem so tudi opozorili na nujnost testiranja zlorabljenih otrok glede možnosti razvoja depresije.

Otroci, ki so bili v otroštvu zlorabljeni, imajo kar 59 odstotkov več možnosti, da bodo v poznih letih zboleli za težko obliko depresije. Raziskave, ki so bile narejene v preteklosti, so že namigovale na to povezavo, vendar je ta raziskava, objavljena v zborniku Archives of General Psychiatry, povezanost zlorab v otroštvu in poznejše depresije prva z gotovostjo dokazala.

Preberite več...
 
Selitev urgentne ambulante
Aktualno
Vpisal: DAMa   
18. 12. 2006

Selitev urgentne ambulante

Vse uporabnike ter uporabnice portala ter foruma DAM obveščamo, da se urgentna ambulanta Psihiatrične klinike Ljubljana seli iz lokacije Zaloška cesta 29 na novo lokacijo, Poliklinika, Njegoševa 4, Ljubljana, II nadstropje, hodnik E.

Urgentna ambulanta je pričela na novi lokaciji delovati z dnem 11.12.2006.

Nova telefonska številka: 01/434-45-18

Zahvaljujejo se za razumevanje, lahko pa obiščete tudi  spletno stran Urgentne ambulante -->
 
 
Psihiatrinja odgovarja
Odgovori psihiatrinje
Vpisal: DAMa   
14. 12. 2006
ImageVprašanje
Rada bi, da mi svetujete, kako naj pomagam svojemu fantu. Imam 17-let in sem več kot eno leto v vezi z 22-letnikom. On je zelo v redu fant in ga imam zelo rada, vendar pa tu nastopi težava...
Povedala vam bom en primer:
Pred dvemi dnevi sva se nekaj sprla in v jezi mi je rekel, da je boljše, da prekinemo stike. Ker pa se prepiri velikokrat dogajajo, sem se z njegovo odločitvijo strinjala. Tisti dan me je velikokrat še poklical, vendar sem ga odločno zavračala. Zvečer, ko sem odpeljala psa na sprehod, se je nenadoma pojavil pred menoj. Ampak ni bil fant, kot je ponavadi, ampak je spet prišel v tisto fazo, ko neha razmišljati. Postal je besen, kričal je name in mi grozil, da me ubil, nato da mi bo uničil celo življenje, ker on trpi. Začel je žaliti mene in mojo družino. Nevem kako naj vam pojasnim situacijo, to bi morali videti na lastne oči. Postane zelo agresiven, zaenkrat me še ni direktno udaril, vendar pa imam modrico na roki, ker me je začel vleči. šele ko sem začela jokati in mu rekla, da ga sovražim zaradi tega, se je pomiril. Začel je histerično jokati.
Preberite več...
 
Stres, depresivnost in prazniki: 12 nasvetov za uspešno obvladovanje
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
04. 12. 2006

ImageStres in depresivnost vam lahko uničita praznike in vplivata na zdravje. Z realističnostjo, načrtovanjem vnaprej in iskanjem podpore se jima lahko izognete.

Prazniki nekaterim pripeljejo tudi nezaželjene goste – stres in depresijo. Nič čudnega. Zaradi truda, da bi speljali idilične, perfektne praznike, se znajdemo v vrtoglavem krogu opravil – delo, zabave, nakupovanje, peka, čiščenje, skrb za starejše sorodnike ali otroke na počitnicah in še veliko drugih reči. Toliko o miru in tišini, kajne?

Z nekaj praktičnimi nasveti pa lahko stres in depresijo, ki tako pogosto spremljata praznike, tudi omilimo. Morda boste v praznikih uživali bolj, kot ste si kdaj predstavljali.

Preberite več...
 
Raziskovalci iščejo poti do srečnejšega življenja
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
30. 11. 2006

ImageNEW YORK – Kot motivatorka in izvršna trenerka, Caroline Adams Miller zelo dobro pozna uporabo miselnih vaj za doseganje ciljev. Lansko leto pa jo je močno presenetila vaja, ki jo je sama preizkusila.
Vsak večer je morala pomisliti na tri dobre stvari, ki so se ji zgodile tistega dne in analizirati, zakaj so se zgodile. To naj bi povečalo njeno splošno zadovoljstvo.
“Mislila sem, da je preveč preprosto, da bi bilo učinkovito,” pravi Millerjeva, 44 let iz Bethsede. “Hodila sem na Harvard. Navajena sem na zapletene stvari.”

Millerjeva je vajo prejela za domačo nalogo pri magisterskem študiju. Kot kronični zaskrbljenec pa se je zavedala, da bi ji morebitni pozitivni učinki vaje lahko koristili.
Dobila jih je.

Preberite več...
 
Antidepresivi pri zdravljenju osteoporoze
Iz medijev
Vpisal: Hister Caprae   
29. 11. 2006

ImageDepresija lahko povzroči zmanjšanje kostne gostote, so ugotovili izraelski znanstveniki, ki so prepričani, da bi jemanje minimalnih količin antidepresivov pozitivno vplivalo na zdravljenje osteoporoze. Do ugotovitve so prišli na podlagi raziskav, ki so jih opravili na miših. Glodalcem so dajali zdravila s katerimi so povzročili depresiji podobno stanje in ugotovili, da pri tem izgubljajo kostno maso, še najbolj na kolkih.

Po terapiji z antidepresivi so opazili veliko povečanje gostote kosti, a tudi večjo aktivnost, socialno interakcijo in družabnost. Profesor Raza Yirmiya s Hebrew University-ja, ki je vodil ekipo izraelskih znanstvenikov, je pojasnil, da depresija aktivira simpatični živčni sistem, kateri reagira na potencialni stres. Posledica je izločanje noradrenalina kateri zavira gradnjo kostnih celic. Z večjo koncentracijo noradrenalina v telesu se zmanjšuje kostna masa. Antidepresivi blokirajo delovanje noradrenalina in izničijo njegov negativni učinek na kosti.

Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 134 135 136 137 138 139 140 Naprej > Konec >>

Rezultati 1216 - 1224 od 1262
skupine
Švicarski prispevek
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
SOS Telefoni

ŽIV ŽIV

Podarite 0,5% dohodnine

Podarite
Dobrodelnost vas nič ne stane. Izpolnite obrazec

Pomembne povezave




DAM na Facebooku

Sledi nam na FACEBOOKU
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami