NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
|
Prva stran
|
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 03. 2007 |
 Vljudno vas vabimo, da obiščete prireditve, ki bodo potekale v okviru letošnjega Tedna možganov med 12. in 17. marcem 2007 pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, Nacionalnega združenja za kakovost življenja (OZARA) in Slovenske kinoteke v Ljubljani.
V tem času se v svetu odvija širša akcija osveščanja javnosti o dosežkih in pomenu nevroznanstvenih raziskav - "Teden možganov 2007" (v izvirniku "Brain Awareness Week 2007") – v kateri sodeluje že več kot 60 držav in 1875 organizacij. Dejavnosti v tednu možganov izvajajo posamezniki ali skupine strokovnjakov, njihovi smotri pa so izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in organizacijski, s temeljnim ciljem osveščanja javnosti o koristih in obetih nevroznanstvenega raziskovanja za posameznika in družbo. (Preberite več za "kje" in "kdaj"!)
|
|
Preberite več...
|
|
|
Ste se resnično pripravljeni spraviti v red? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
09. 03. 2007 |
|
 Premislite o svojih slabih navadah
Predebeli smo. Kadimo. Popijemo preveč alkohola. Ne telovadimo dovolj. In veliko preveč smo pod stresom.
Počasi se ubijamo in se tega zavedamo. Pa kljub temu ne odnehamo – pretirano jemo, prižgemo si naslednjo cigareto, valjamo se pred televizijo in zlijemo vase še eno pivo… Nekaj največjih mislecev iz sveta genomike, nevroznanosti, biokemije in evolucijske psihologije razmišlja o Big Macu med medicinskimi vprašanji:
Zakaj se ljudje tako težko spremenimo?
Je možno, da nam manjka nekakšen gen za samodisciplino? Ni prav verjetno, čeprav nedavne raziskave, ki jih je povzela (ameriška, op.pr.) Nacionalna akademija znanosti nakazujejo, da morda prav kombinacija genov ter okoljskih faktorjev vpliva na ljudi, da težko nadzirajo svoje navade.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Otroci bodo očeta znova priklicali. Mora se vrniti. |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
07. 03. 2007 |
Intervju: Dr. Christian Gostečnik, klinični psiholog, terapevt in teolog
Frančiškan in klinični psiholog dr. Christian Gostečnik je človeks tremi doktorati, avtor številnih knjig, profesor za psihologijo na teološki fakulteti. Deluje kot zakonski in družinski psihoterapevt v Frančiškanskem družinskem institutu, ki ga tudi vodi s svojimi sodelavci. Letos bodo proslavili 11-1etnico delovanja. Pomagajo ljudem, ki zaidejo v kakršno koli krizo ali se srečujejo z ovirami, ki jih ne znajo sami premagati. Pri tem uporablja novejši model terapevtske obravnave, relacijsko družinski model, ki je izrazito integrativen in omogoča globinsko preoblikovanje čustvenih vzorcev odnosov, ki so pripeljali družino, zakonca ali posameznika v stisko. Ta model gleda na družino celostno in pomaga njenim članom, da se svoje stiske zavejo, sprejmejo odgovornost za svoje stanje ter ob pomoči terapevta spremenijo čustvene vzorce odnosov, ki so jih pripeljali v stisko. Poleg terapevtske pomoči pomagajo mladim parom pri pripravah na zakon in razporočenim ter žrtvam nasilja in zlasti žrtvam spolnih zlorab. Na institutu poteka še podiplomski program Zakonska in družinska terapija. |
|
Preberite več...
|
|
|
Vsi invalidi, vsi neenakopravni |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
07. 03. 2007 |
 Duševnih motenj vse več - Kaj čaka duševnega bolnika, ko zapusti bolnišnico – Neurejenost na področju zdravstvene zakonodaje
Laura je pri zgolj 20 letih zbolela za psihozo z znaki shizofrenije. Pri delu v tovarni je uporabljala čepke za ušesa. Tako se je lahko v miru potopila v svoje delo, ki je bilo zelo naporno, saj je delala večinoma ponoči in je zato tudi zelo malo spala. Tišina jo je pomirjala in je tako čepke začela nositi tudi doma. »Moja mama se zelo rada dere,« je pojasnila svojo odločitev za umik v tišino tudi doma. Kaj kmalu pa je kljub tišini slišala glasove. Z njimi se je tudi pogovarjala.
Prvi bolj očiten stik z »nerealnostjo« je bil njen predbožični obisk trgovine, kjer je pobrala igrače in jih skušala razdeliti med ljudi, saj je bila prepričana, da je Božiček. Kmalu po tem je v tovarni menila, da je direktor in je ugašala stroje. Sledila je hospitalizacija v Vojniku, čeprav je ob vožnji tja mislila, da gredo razkrinkati nekakšno mafijo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 03. 2007 |
|
 Koprsko-izolska enota Društva Ozara je danes, dne 06. 03. 2007, ob 12.00 organizirala okroglo mizo na temo Sodelovanje med organizacijami, ki pomagajo ljudem s težavami v duševnem zdravju, osnovnimi in srednjemi šolami. Uredništvu Društva DAM je zelo žal, ker sporočila o okrogli mizi zaradi tekočih del na strežniku nismo mogli objaviti prej.
Okrogla miza je potekala v Manziolijevi Palači, razpravljali pa so o tem, kako priti do " boljšega sodelovanja med organizacijami, ki pomagajo ljudem s težavami v duševnem zdravju in mladinskimi organizacijami", oziroma raznimi šolami.
Pogovarjali so se torej o tem, kakšno pomoč mladi sploh potrebujejo.
"Mladi se ze zelo zgodaj srečujejo z raznimi manjšimi duševnimi stiskami. Opazili smo, da se pogosto ne vedo kam obrniti. Zato bi radi, da se predstavniki mladinskih organizacij bolje seznanijo z delovanjem organizacij kot so OZARA in šENT." (Preberite več o programu okrogle mize)
|
|
Preberite več...
|
|
|
Depresija - Ko pade mrak... |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 03. 2007 |
Marilyn Monroe. Plavolasa ikona in seksapilna hollywoodska igralka deluje na zadnjih fotografijah večinoma zgarano in osamljeno. Je vse prej kot oseba, ki se je še danes mnogi nostalgično spominjajo kot dive, ki je s svojo lepoto zaznamovala ameriško in svetovno obdobje po drugi svetovni vojni. 5. avgusta Normo Jean Baker, staro 36 let, najdejo mrtvo. Kot otrok je bila sirota in osamljena je tudi umrla. še sedem let pred tem je bila na vrhuncu kariere. Toda slava je terjala svoje. Osamljenost. Depresija. Predmet mnogih strokovnih in laičnih razprav ter navdih mnogih produktov popularne kulture.
Življenje s "sivimi očali"
Seznam znanih osebnosti z depresivnimi motnjami je dolg. Ne mučijo pa samo pisateljev, skladateljev, pesnikov, slikarjev in igralcev. V svojem življenju naj bi psihiatrično pomoč vsaj enkrat potreboval vsak drugi človek, bodisi da se je potopil v trdovratno depresijo bodisi da ga preganjajo anksiozne motnje ali pa se je zgolj znašel v duševni stiski, ki jo je celo uspešno in brez hujših posledic prebrodil sam. |
|
Preberite več...
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 03. 2007 |
 Stres je odziv organizma na škodljive vplive. Organizem sproži stres tedaj, ko se ne želi soočiti oziroma spopasti z določenimi pogoji, ki so se nenadno pojavili. Pojavu teh pa pogojuje minuli spomin.
Ob stresu je naše počutje (ilustrativno) kot jegulja, ki se želi (histerično) izogniti nevšečnostim. Vseskozi namreč hrepenimo po takojšnjem izhodu iz stresnega položaja; dlje kot v njem vztrajamo, bolj so očitne psihofizične motnje. Te lahko opredelimo kot mentalne oziroma telesne. Mentalne in telesne pa so tudi tehnike, ki nam pomagajo olajšati ali odmisliti stres.
Kratkoročno z mentalnimi tehnikami
S kratkoročno redukcijo stresa lahko omilimo oziroma smo sposobni samoregulirati celo vrsto stresov, ki nam motijo duševni mir in onemogočajo sproščenost. Mentalne tehnike so pravzaprav refleksivne in pomenijo sposobnost zavednega miselnega preklopa, ki nam pomaga odmisliti za nas težavne okoliščine, zaradi katerih smo pod stresom. Med najpomembnejše spada naslednja peterica mentalnih tehnik.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Ženomrzci - ko ljubezen boli |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
21. 02. 2007 |
 Nihče pri zdravi pameti ne bi ostal z mano takšno, kot sem zdaj. Edini razlog, da ostaja Jeff z menoj, je ta, da me ljubi.
Ko je Nancy prvič prišla k meni, je imela trideset kilogramov preveč in čir na želodcu. Nosila je stare, vrečaste hlače iz džinsa in brezoblično tuniko; njeni lasje so bili štrenasti, nohti pogrizeni do kože in roke so se ji tresle. Ko se je pred štirimi leti poročila z Jeffom, je vodila modni oddelek pomembnejše veleblagovnice v Los Angelesu. Poslovno je potovala po vsej Evropi in na Vzhod in izbirala kolekcije oblačil za blagovnico. Vedno je bila oblečena po najnovejši modi in hodila na zmenke z očarljivimi moškimi; o njej so pisali številni časopisi kot o eni izmed uspešnih poslovnih žensk v Los Angelesu - in vse to je dosegla pred svojim tridesetim letom. A ko sem jo prvič srečala pri njenih štiriintridesetih, se je tako sramovala svojega videza in mnenja o sebi, da je malokdaj zapustila hišo.
Videti je bilo, da je Nancyjino samospoštovanje začelo upadati, ko se je poročila. A ko sem jo vprašala o njenem možu, je naštela dolg seznam samih presežnikov. |
|
Preberite več...
|
|
|
Razumeti visoko občutljive osebe |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
16. 02. 2007 |
|
 So vam med odraščanjem ljudje pogosto rekli, da ste “preveč občutljivi”? Ali ste kot odrasli običajno zelo občutljivi za glasne zvoke, svetlobo, določeno hrano, skupine ljudi, čustva drugih ljudi, itd.? Ali večkrat doživljate depresijo in/ali paniko? Če je tako, ste morda med tistimi, ki jim dr. Elaine Aron pravi visoko občutljive osebe (VOO). Svojo raziskavo predstavlja v knjigi “Visoko občutljiva oseba” (The Highly Sensitive Person). V tem prispevku boste spoznali, kdo so VOO in morda boste na novo razumeli, kako nekateri ljudje doživljajo svoj svet tako fizično, kot čustveno preveč stimulativnega in bolečega.
Sindrom je sestavljen iz različnih simptomov, ki se običajno pojavijo hkrati. Kljub temu pa vsak posamezen simptom še ne kaže na sindrom. Ključna je določena kombinacija simptomov. Poglejmo si nekatere od možnih indikatorjev za osebe, ki lahko doživljajo čezmerno občutljivost. Taki posamezniki se bodo najbrž našli v večini, ne pa nujno v vseh spodaj naštetih simptomih: |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 127 128 129 130 131 132 133 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1189 - 1197 od 1256 |
|
|
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|
