NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
|
Prva stran
|
|
Spoštovani g. predsednik - "Ustavite slovensko psihiatrijo" |
|
Odprta pisma
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
28. 08. 2006 |
Neobičajno odprto pismo predsedniku republike Slovenije - g. Janezu Drnovšku
 To pismo Vam pišem v dvojni vlogi. Prvič kot državljan, kjer bom izražal bolj svoje lastne poglede in mnenja, tudi osebne izpovedi, o izjemno kompleksni, zapleteni in nelahki problematiki odnosa med družbo in psihiatrijo. In drugič kot t.i. »uporabnik psihiatričnih storitev, oz. bolj natančno kot član sicer majhne, neformalne, aktivne skupine t.i. nezadovoljnih in ozaveščenih uporabnikov - NOUPS . Skratka osebna mnenja, za katera čutim polno odgovornost, in sem pripravljen tudi na morebitne sankcije bom pisal v prvi osebi ednine, izkristalizirana skupna mnenja NOUPS-a pa v množini.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Akcija društva onkoloških bolnikov Slovenije |
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
27. 08. 2006 |
 Cenjeni bralci in bralke spletnega portala Društva DAM!
Ponosni smo na dejstvo, da je v Sloveniji tudi veliko drugih društev, ki se zavzemajo za informiranje, samopomoč in pravice obolelih za različnimi obolenji. Vsi vemo, da je rak dandanes še vedno ena najtežjih bolezni, zato je premagovanje in okrevanje za osebe z rakom izjemno huda bitka. Pri tem jim brezkompromisno pomaga Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, ki z izjemno pozitivno in navdihujočo akcijo »Kolo življenja« zbira sredstva za izboljšanje pogojev bivanja za bolnike na onkološkem inštitutu. Oglejte si, kako lahko pomagate, na njihovi spletni strani tukaj -->>
|
|
Preberite več...
|
|
|
Spet nad kukavičjim gnezdom? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
27. 08. 2006 |
 Dobrih deset let ga v Sloveniji ni bilo. Naše duševne bolnike so z njim zdravili v Zagrebu. Zdaj se vrača. Elektrošok, strokovno imenovan elektrokonvulzivna terapija. Metoda, ki je zelo učinkovita pri zdravljenju depresij in rešuje življenja, je njen zagovornik, doktor Slavko Ziherl povedal ALENKI KOCIPER. Ima tudi stranske učinke, a še zdaleč ni vse tako črno, kot v znamenitem filmu Miloša Formana.
Psihiatrija pri ljudeh zbuja strah, predstave o bolnišnicah in terapijah so včasih grozljive, četudi nerealne. Zaprti oddelki, prisilni jopiči, elektrošoki, brezkončno število zdravil ... Tisti, ki so izkusili, neradi govorijo, oni, ki niso, si težko predstavljajo.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Zdravnik proti stresu in izgorevanju |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
25. 08. 2006 |
 I. Uvod
Izraz izgorevanje (burnout) je prvi uvedel psiholog Freudenberger leta 1974, ko je raziskoval duševne težave pri osebju agencije za socialno delo (Čebašek-Travnik, 1998). Do izgorelosti pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo ali moč. Christine Maslach, pionirka raziskav na tem področju, definira burnout kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do klientov. Cherniss v svoji definiciji burnout opisuje kot tesnobo, napetost in čustveno izčrpanost, vse pa je posledica obremenitev na delovnem mestu. Lee in Ashforth uporabljata izraz psihološki burnout, za katerega so značilni trije sestavni deli: čustvena izčrpanost, depersonalizacija (v smislu negativnega odnosa do klientov) in nezadovoljstvo oziroma negativen odnos do dela, ter s tem povezani slabši rezultati dela. |
|
Preberite več...
|
|
|
Izgorelost – metafora časa, v katerem živimo |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 08. 2006 |
 »Mene ni sesulo delo. Mene je sesulo, ker sem sebe ves čas odlagala na stran. Zunanje ambicije ti ne morejo zapolniti objektivnih primanjkljajev. Rečeš si: še to uredim, še to počakam, zmeraj pa se najde še kdo, ki hoče kaj od tebe. Ničesar ne počneš zase, ampak večino časa le tisto, kar se od tebe pričakuje. Tuja pričakovanja imaš internalizirana kot svoja, dojemaš jih kot svoje vrednote. Navzven deluješ skrajno močno, skrajno avtonomno, objektivno pa v bistvu ves čas nosiš v sebi vgrajene komande, vzorce obnašanja. Skozi socializacijo se naučiš, da lahko poskrbiš zase šele takrat, ko si poskrbel za vse ostalo. Zate potem vedno zmanjka časa in energije.« To so besede 49-letne Andreje Pšeničny, ki je po izkušnji bolezenske izgorelosti skupaj s profesorico andragogike Dušano Findeisen ustanovila Inštitut za razvoj človeških virov. Na Inštitutu se med drugim ukvarjajo z zdravljenjem in preprečevanjem sindroma izgorelosti, ki je pravzaprav metafora časa, v katerem živimo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Odgovori psihiatrinje
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
21. 08. 2006 |
 V: Lepo pozdravljeni!
Sin (18 let)se zdravi z antidepresivom cipralex 10 mg.Težava je v tem, da je že nekajkrat poskušal narediti samomor. Danes je bila zgodba poskusa takšna: zvečer je šel s prijatelji ven in nekje okoli dvanajste ure sva se še slišala po telefonu. Vse je bilo vredu. Priznam, da sem potem zaspala in se nisem zbudila preden ni bila ura okoli 9 in takrat se je sin vrnil domov, češ da se poslovi od mene in da ne more več živeti, da je vse nesmiselno in da ko bo umrl bo srečen. Dolgo časa sva se pogovarjala in razglabljala o smrti in njegovih občutkih (s punco se je razšel nekaj dni nazaj, čaka ga popravni izpit iz matematike in do sedaj knjige še pogledal ni...). |
|
Preberite več...
|
|
|
Izgorelost se razlikuje od izčrpanosti |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
19. 08. 2006 |
 Pogovor z nemškim raziskovalcem stresa Johannesom Siegristom o izgorevanju Trije znaki: čustvena izčrpanost, padec storilnosti in občutek odtujenosti od dela
Johannes Siegrist, 62-letni profesor za medicinsko sociologijo in direktor inštituta na univerzitetni kliniki Düsseldorf, raziskuje stres in sindrom izgorelosti. Napisal je več strokovnih del o tej temi (na primer Work and Stress, Delo in stres).Rezultat njegovega dolgoletnega raziskovanja kroničnega psihosocialnega stresa na delu je teoretični model poklicne krize zaradi neravnotežja med vloženim trudom in nagrado kot vzorec za razvoj bolezni.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Proč z negativnimi vzorci |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
18. 08. 2006 |
 Naše vsakdanje delovanje in odzivanje v življenju ni odvisno od dogodkov, kot so včasih menili, temveč od tega, kako te dogodke razumemo, kako si jih razlagamo, interpretiramo. Kako se bomo čustveno odzvali in kako se bomo vedli, je odvisno od tega, kaj nam neka situacija pomeni. Mišljenje in posledično vedenje sta pogojena z globoko ukoreninjenimi stališči in bazičnimi prepričanji, ki so se začela oblikovati že v otroštvu. Bazičnih prepričanj se navadno sploh ne zavedamo, prav od njih pa je odvisno, kako bomo dojemali samega sebe, okolico in se odzvali v določenih situacijah. Stališča pa se gradijo in oblikujejo postopoma, v interakciji z okolico. Človekovo vedenje lahko zaradi drugačnih stališč, nerealnih prepričanj in vzorcev postane disfunkcionalno do take mere, |
|
Preberite več...
|
|
|
Zakaj se braniti odkrite besede? |
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
06. 08. 2006 |
 V današnjem tempu življenja je stres stalnica, z njim se srečujemo vsak dan. Kdo od nas vsaj občasno ne občuti izčrpanosti, tesnobe, preobremenjenosti, pomanjkanja časa zase, pritiska zahtev doma ali na delovnem mestu? Problem nastane, ko se stiske kopičijo, so premočne, preveč zgoščene ali predolgo trajajo. Tedaj lahko občutja brezvoljnosti, nemoči, utrujenosti in ujetosti vodijo v izgorelost, depresijo, anksioznost in razne druge duševne tegobe. Statistika govori, da je v Sloveniji obolevanje za duševnimi boleznimi trikrat pogostejše kot za rakom in ravno tako |
|
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 127 128 129 130 131 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1162 - 1170 od 1175 |
|
|
Podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. |
Podarite 0,5% dohodnine
|
