Vpis v prvi letnik

Vabimo vas, da se vpišete v izobraževanje iz integrativne psihoterapije, ki bo potekalo v okviru Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Ljubljana. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki vas zanima profesionalni trening iz psihoterapije in svetovanja, pa tudi tistim, ki se želite samo nadalje izobraževati in izpopolnjevati pri svojem delu. Izobraževanje bo zanimivo tudi za vse, ki imate izkušnje iz drugih psihoterapevtskih smeri in bi radi razširili svoje znanje. Po uspešnem zaključku enoletnega izobraževanja lahko nadaljujete študij, ki vodi do evropske diplome iz integrativne psihoterapije.

Vprašanje: 

Spoštovani !
Stara sem 33 let, že od najstniških let imam motnje hranjenja in kup čustvenih težav (negativna samopodoba, vse videla črno, negativni scenariji ...). Že kakih deset let "delam na sebi", terapije pri psihiatru in psihoterapije, v skupini za samopomoč sem bila več let, tudi zdaj imam "socialno mrežo", ki mi pomaga pri soočanju z vsakodnevnimi težavami in obračanju negativnih pogledov na svet v pozitivno. V tem času sem se veliko naučila, pa se kljub temu znova znajdem na točki, ko si sama ne morem več pomagati. Že več mesecev se spet počutim, da nisem nič dosegla in da se mi je vse podrlo.

Doris Adamčič Pavlovič spec. klin. psih., psihoterap., vedenjsko kognitivna terapevtka

Diagnostični kriteriji za panično motnjo po DSM-IV:

• A - En ali več napadov panike (obdobje intenzivnega strahu ali nelagodja), ki se je v času motnje pojavil:

1. nepričakovano (ni se pojavil neposredno pred situacijo ali v času izpostavljanja situaciji, ki vedno izziva anksioznost).
2. 2. ni bil izzvan v situacijah, v katerih je bila oseba v središču pozornosti drugih.
   

Slovenija že 14 let čaka zakon o duševnem zdravju 

Do konca meseca bi moralo biti jasno, ali se bo zgodba o sprejemanju zakona o duševnem zdravju, ki se že 14 let vleče kot jara kača, premaknila z mrtve točke. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič bo namreč takrat sporočila, ali bo zakon, sicer usklajen med psihiatrično stroko in nevladnimi organizacijami, torej uporabniki, vložen v parlamentarno proceduro.

A pojdimo po vrsti. 25. januarja je ministrica šokirala z izjavo, da zakon letos ne bo sprejet. Nevladne organizacije in društva svojcev so se zato 6. februarja sešla z ministrico, ki je obljubila, da bo naredila vse, prosila pa je za mesec dni časa. 

  Doris Adamčič Pavlovič spec. klin. psih., psihoterap., vedenjsko kognitivna terapevtka

Monika Harris (1994) razume terapevtsko delovno zvezo (v nadaljevanju TDZ) kot povsem specifično zvezo v našem življenju:
»Terapevtski odnos ni enak kateremukoli odnosu. V upanju, da bi dosegli olajšanje življenjskih problemov, oseba izraža svoje bolečine, grenke spomine, strasti skoraj popolnemu tujcu. Terapevtski odnos je začasen in nerecipročen in ne ustreza tradicionalnim normam, ki vodijo naše druge interakcije z ljudmi.«

Žalosten sem. Pogosto jokam. Potrta sem. Sem slab človek, ki nima prave prihodnosti. Hitro se utrudim in pogosto me boli v hrbtu ali rami. Vsakega človeka občasno spreletijo podobne misli. A so prehodne, bliskovite, pogojene z dnevnimi dogodki in predvsem zelo hitro minejo. Vse drugače -,a je, če te misli pogojuje depresija. Takrat ne moremo več govoriti zgolj o prehodni slabi volji ali bežni žalosti, temveč o bolezenski, ki traja vsaj štirinajst dni nepretrgoma, človeka pa onesposablja na vseh življenjskih področjih in ga stalno vleče k tlom.

Na antidepresive se ne moremo navaditi

Antidepresivi so v zdravljenje depresije prinesli resnično velik napredek. Ta je zlasti zaznaven v zadnjih letih, ko so na trg prišla zdravila z manj neželenimi učinki in jih bolniki lažje prenašajo. A medtem ko antidepresive psihiatri močno čislajo, je laična javnost do njih še vedno pogosto zadržana. Zakaj jih prvi zagovarjajo in zelo spodbujajo v zdravljenju, razlaga Urban Groleger, dr. med., specialist psihiater s Psihiatrične klinike v Ljubljani . 

V prilogi revije VIVA z naslovom "Premagajmo depresijo", januarja 2008, je bil poleg številnih drugih prispevkov, objavljen tudi članek o Društvu DAM in naši spletni skupnosti. V nadaljevanju spodaj članek objavljamo v celoti.

Društvo za pomoč osebam z depresijo anksioznimi motnjam

NE BOJ SE !

Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami ali krajše Društvo  DAM v Sloveniji že več kot tri leta ozavešča javnost o depresiji in anksioznih motnjah ter pomaga vsem osebam, ki so se kdajkoli na kakršenkoli način srečali s temi motnjami.