Slovenija, žal, krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov.

Kot so navedli na Inštitutu za varovanje zdravja, je do zavedanja o visokem samomorilnem količniku pri nas prišlo po drugi svetovni vojni, ko je te vrste zdravstvena statistika postala veljavnejša. Leta 1960 je bilo že več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev letno. Dvajset let pozneje pa je številka presegla 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj nespremenjeno vse do danes.

Več moških kot žensk

Vabimo Vas na osrednji študentski dogodek ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja.
Projekt Kako si?, v namen promocije duševnega zdravja, bo potekal v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, od 6. 10. 2008 do 10. 10. 2008. Z udeležbo na aktivnostih projekta in poročanjem o njih lahko skupaj z nami pomembno pripomorete k osveščanju mladih o tem, kako lahko sami poskrbijo za svoje duševno zdravje in kje lahko pri tem poiščejo pomoč. V tednu, namenjenemu duševnemu zdravju mladih od 18. do 28. leta, bomo organizirali predavanja o različnih temah duševnega zdravja in okroglo mizo z zanimivimi strokovnimi gosti na temo sodelovanja različnih strok pri skrbi za duševno zdravje mladih. Ker smeh bistveno pripomore k boljšemu počutju, bomo v okviru improvizacijske predstave, v četrtek 9.10. ob 20.30 uri, poskrbeli tudi za sprostitev in humor.

Svetovna zveza za preprečevanje samomora je 10. september 2003 razglasila za svetovni dan preprečevanja samomora. Letos poteka pod geslom Razmišljaj globalno, načrtuj nacionalno, deluj lokalno. To frazo so prvič uporabili pripadniki gibanja za podporo okolju, vendar se elementi tega slogana nanašajo tudi na samomor oziroma njegovo preprečevanje. Letošnje geslo namreč poudarja, da se mora problema samomora zavedati širša javnost, predvsem pa ga sprejeti kot obliko prezgodnje umrljivosti, ki jo je mogoče preprečevati. Slogan prav tako opozarja na vlogo domače politike, saj je treba posebej poudariti pomembnost nacionalnih programov za preprečevanje samomora, in na pomembnost preventivnih programov v lokalni skupnosti.

Pozdravljeni !
Že od ranega otroštva imam grozen strah pred kobilicami, pa ne vem, kako naj se ga rešim...
Zelo rada imam pomlad-ko se narava začne prebujati in seveda poletje, ko uživamo v morskih radostih. AMPAK ko pomislim, da je to čas kobilic, postanem nesproščena in prestrašena. Moj strah pred kobilicami je tako močan, da jih tudi na tv-ju ne morem gledati. Ko pa se s to zeleno pošastjo srečam pa me zagrabi panika, dobim mehka kolena in padem v jok...Ta strah je iz leta v leto hujši in res si želim, da bi izginil. Sem tudi mamica 2 letne punčke in res si ne želim da moja princeska vidi, kako se njena mamica boji te majhne golazni.

Dejanja, da bi prevladala želja po življenju
V celjski regiji je že tretje leto zapored manj samomorov kot poprej. 
Celje, 8. september 2008 – Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so ob desetem septembru, svetovnem dnevu preprečevanja samomora, sporočili, da zaznavamo v celjski regiji spodbudne premike na področju zajezitve samomorilnosti. Že tretje leto zapored je število samomorov v celjski regiji nižje. Za več kot dvajsetletno obdobje je v preteklosti veljalo, da je bilo na Celjskem v povprečju od 100 do 120 samomorov na leto. Od leta 2005 se stanje izboljšuje.

Ljubljana - Po letih truda in zavzemanja za pravno ureditev razmer na področju duševnega zdravja smo Slovenci končno dočakali Zakon o duševnem zdravju. Veliko se jih sprašuje, kaj sprejetje zakona sploh pomeni za posameznike s težavami v duševnem zdravju in njihove najbližje.

Kakšne spremembe prinaša zakon in zakaj je tako pomemben tudi za strokovnjake, nevladne organizacije in za druge, ki delujejo na področju duševnega zdravja, smo povprašali Suzano Oreški iz društva Altra.