 Depresija je stanje, ki povzroča občutke psihične in fizične utrujenosti, nemoči in upočasni človekove reakcije. Posebej se postavlja vprašanja, koliko in kako vpliva depresija in antidepresivi na človekove sposobnosti med vožnjo. Voznik naj bi bil na cesti zbran, sposoben hitro odreagirati na nepredvidene situacije in se izogniti morebitnim nevšečnostim, ki so posebej pogoste ob prometnih konicah.
V samem trajanju bolezni, ko je človek že tako upočasnjen zaradi bolezni, pa se njegove reakcije še upočasnijo. O tem kako vpliva depresija in uporaba antidepresivov na voznikove sposobnosti sem se pogovarjala z izredno profesorico dr. Mojco Zvezdano Dernovšek spec. psih. s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Ga. Mojca, mogoče za začetek najprej pojasnite kako se kaže pri človeku depresija in koliko le-ta vpliva na sposobnost vožnje?
Depresija je čustvena motnja ki se kaže na različne načine. Vpliva pa na človeka v celoti. Na njegove misli, počutje in razpoloženja. V času trajanja bolezni se pri človeku lahko bistveno oslabi osredotočenost in pozornost, to pa sta sposobnosti, ki jih potrebujemo pri varni vožnji. V času depresije mnogi ljudje slabo spijo, zato so neprespani, še dodatno raztreseni in manj zbrani. Depresija človeka upočasni. Počasneje misli in tudi njegovi odzivi so počasnejši, kar je pri vožnji še posebej vidno.
Kaj pa zdravljenje z antidepresivi? Verjetno je v času jemanja zdravil pri vožnji potrebna posebna previdnost, sploh na začetku, ko so stranski učinki zdravil še posebej prisotni?
Pri vseh antidepresivih bi svetovala nekaj previdnosti na začetku, saj imajo navadno zdravila vsaj na začetku večinoma nekaj neželenih učinkov v obliki slabosti. Če nam je slabo, pa težko vozimo. Predvsem pa so težave zaradi depresije, ne toliko zaradi zdravil, Na začetku zdravljenja z antidepresivi še ni pravega učinka in takrat depresija še ni obvladana. V polni meri še moti delovanje posameznika. Poleg tega posameznik učinka zdravila še ne pozna in ne ve, kako se bo njegovo telo na zdravilo odzvalo.
 Na nekaterih zdravili opazimo rdeč trikotnik, kar pomeni da ob njihovem jemanju ne smemo voziti. Na antidepresivih se pojavlja bel trikotnik, kaj pomeni?
Predlagam, da vsak pogleda škatlico zdravila. Če je na njej narisan trikotniček rdeče barve, ki je znotraj bel (prazen), pomeni, da je prepoved vožnje relativna, če pa je trikotniček rdeč in pobarvan rdeče, je prepoved absolutna. Relativna prepoved pomeni, da se je o prepovedi potrebno posvetovati in o dilemah pri depresiji sem razložila pri prejšnjem vprašanju. Navadno se vožnja odsvetuje, ko je človek zelo depresiven in tako ali tako niti ne pomisli o vožnji, saj še iz postelje noče vstati. Vožnja se odsvetuje tudi v prvih dneh uvajanja zdravila, ob višanju odmerka in ob menjavi zdravila, da ugotovimo, kako posameznik zdravilo prenaša. Sicer pa vožnja avtomobila pri depresiji ni problem.
Vemo, da se na naših cestah dogaja vse več in celo preveč prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, nezbranosti, utrujenosti. Vse več pa je tudi preminulih, ki zaradi neznanega vzroka nenadoma zapeljejo na nasprotni pas.
Pa gre res za neznani vzrok? Kolikšen delež ima tu osebna odločitev, da človek konča svoje življenje na navidez naraven način in si zato izbere predor, skok čez most ali pritisne do konca na plin lahko samo ugibamo. Osebna odločitev, depresija ali kaj tretjega?
Vse pogosteje si človek, ki je v depresiji poskuša olajšati ali celo končati svoje trpljenje kar na cesti. Ga. Mojca kaj storiti, da bi take nesreče preprečili?
Mnogo ljudi poroča o samomorilnih mislih, da bi najraje življenje končali na cesti v nesreči. Mnogo ljudi pa se teh misli niti ne zaveda in zgolj nevarno vozi v želji, da bi se njihovo življenje končalo s prometno nesrečo. Pomembno je, da razumemo, da ljudje svojo stisko lahko izražajo na zelo nenavadne načine in da pomislimo tudi na takšna vedenja. Pomembno je, da domači, prijatelji, znanci in ne zgolj policisti posredujejo in povprašajo, kje tičijo razlogi za nastopaštvo in brezglavo siljenje v nesrečo. Prav tako je pomembno, da domači, prijatelji in znanci in ne zgolj zdravstveno osebje najdemo čas in povprašamo za stiske.
Preventiva in ozaveščanje ljudi, ki trpijo za depresijo je velikega pomena za zmanjšanje nesreč. Se pri nas izvaja mogoče kakšna dejavnost v smeri preventive na cesti pri voznikih ki trpijo za depresijo?
Ne da bi vedela. Upam da.
Kdo je pristojen za to, da človeku, ki je v globoki depresiji in samomorilno naravnan prepreči nadaljnjo vožnjo, ki se lahko konča s tragičnimi posledicami? Zdravnik? Policija?
Vzemimo hipotetičen primer, da imamo osebo, ki se v samomorilne namene zaleti v drevo. Na mesto nesreče pridejo policija in reševalci z zdravnikom iz SNMP. Ugotovijo, da je oseba pri zavesti, hudo vinjena, pove za svoj namen ubiti se in želi oditi domov, da se dokončno obesi. S strani zdravnika SNMP je napotena na pregled morebitnih poškodb in nato še na pregled k psihiatru, saj gre za resen poskus samomora. V primeru nesodelovanja se lahko za asistenco zaprosi policijo.
Imajo pristojni organi, npr. policija in vsi tisi, ki skrbijo za varnost na cestah dovolj strokovnega znanja in zadostna pooblastila za prepoved vožnje?
Da. Težava je drugje in sicer, da je sodelovanje s strani uporabnikov slovenskih cest nerazumljivo nizko. V končni fazi je vsak človek sam zase odgovoren, da sebi omogoči varno življenje in vožnjo. Odgovoren pa je seveda tudi do vseh drugih udeležencev v prometu. Potrebno je dvigniti lastno samozavedanje, kar lahko stori le vsak sam pri sebi. Pristojni organi pa morajo zakonsko predpisano skrbeti za varnost in red na cestah.
Kakšna pa je praksa v tujini, če jo primerjamo s Slovenijo? Mogoče kak primer dobre prakse po katerem se je vredno zgledovati ?
Najbolje je to urejeno v Nemčiji, po kateri se je vredno zgledovati. za www.nebojse.si
Ines Trebec
|
