 Nihče ne ve, kaj natančno se bo v prihodnosti zgodilo. Za nikogar ni
dokazano, da je jasnovidec. Tudi tisti, ki nekaj natančno predvidijo,
tega niso sposobni početi sistematično. In ko ne vemo, nam ne preostane drugega, kot da predvidevamo, ocenjujemo in verjamemo.
Ko se sprašujemo, od česa bo odvisna kakovost našega življenja in tudi preživetja, gre torej za ekonomski vidik, nam pri tem pomagajo strokovnjaki. In ti se v ocenah v glavnem strinjajo, da nam bo prihodnjih nekaj let še težko. In kako se ob tem počuti povprečen človek? Čuti tesnobo. Tesnoba je tista vrsta strahu, ki ga čutimo, ko se nam zdi, da smo v položaju, ki nas ogroža in za katerega ne vemo, ali ga bomo lahko uspešno rešili. Ko nekoliko bolje pogledamo okoli sebe, vidimo, da je med tistimi, ki imajo razloge za strah, veliko takih, ki se kljub vsemu počutijo dobro. Skrivnost njihovega dobrega počutja je, da so optimisti. Ali jim lahko zaradi tega zavidamo? V čem je skrivnost optimizma? Ali je treba biti optimist in ali je sploh dobro, da smo vedno optimisti? Optimist je tisti, ki ima navado na vse v prihodnosti gledati pozitivno, vedno meni, da se bodo dogodki zanj pozitivno razpletli. In zato na neugoden položaj, v katerem se znajde, gleda kot na nekaj hitro minljivega, nekaj, kar se bo prej ali slej ugodno izšlo. Optimist torej nima veliko razlogov za vznemirjenje. In zato se prijetno počuti tudi takrat, ko so vsi okoli njega zaskrbljeni in čutijo tesnobo. Toda optimist je nekdo, ki vseskozi izkrivlja resničnost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata očala. Zato ni dobro biti le optimist, čeprav vsak človek potrebuje pozitivnost. Na prihodnost je dobro gledati tako z optimističnega kot pesimističnega vidika. Teh pogledov sicer ni mogoče pomešati, toda tako prvi kot drugi imata svojo pozitivno vlogo. | | Optimist vseskozi izkrivlja resničnost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata očala.
|
Razmišljanje o negativnem scenariju nam pomaga, da se na morebitne neugodne dogodke pripravimo ali pa jih preprečimo in tako zmanjšamo škodo, ki bi sicer nastala. Ko pomislimo na nekaj negativnega v prihodnosti, se vprašajmo, ali to lahko preprečimo. Če lahko, začnimo delovati v tej smeri. Če zadeve ne moremo preprečiti, razmišljajmo, kako bi se ji nekako izognili. Če ne gre ne eno ne drugo, pa razmislimo, kako se na to pripraviti. Negativno razmišljanje spremlja čustvo, ki nas potisne v akcijo, gre pa za zaskrbljenost. V tem smislu je zaskrbljenost zelo koristna, ker naredimo nekaj, da se zaščitimo. Po drugi strani pa zamišljanje pozitivnih scenarijev zbuja občutek upanja, daje nam življenjsko energijo, da gremo k cilju. Poleg tega nam pomaga, da negativne okoliščine doživljamo le kot prehodne in tako zmanjšamo stres. Optimističen pogled nam torej daje energijo in moč, da zdržimo do ugodnega razpleta. To, da je optimist ravnodušen, ko so vsi zaskrbljeni, ali se celo dobro počuti, ni razlog, da bi mu kdorkoli zavidal. Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost. Kot neprijetni občutki niso sami po sebi slabi, tudi prijetni sami po sebi niso le dobri. Če bi to držalo, bi se vsi po vrsti drogirali in imeli prijetne občutke. In to ne glede na slabe razmere, v katerih bi živeli. Na prihodnost je torej po eni strani treba gledati optimistično, po drugi pa tudi pesimistično. Tako eno kot drugo nam pomaga.
Tekst: Zoran Milivojević Izvirna novica: Moje finance , št. 12, 2011
Članek je last medija Moje finance Samo registriranim uporabnikom je dovoljeno vpisati kometarje.
Prijavite se, ali se registrirajte.
|
